Veli Silver se ukvarja z likovnimi intervencijami v javnem prostoru. Ne le zaradi odprtosti tega prostora, temveč tudi zaradi komunikacije in naključnih dogodkov, ki prvotno intervencijo preobrazijo v nekaj nepričakovanega. Izhaja iz grafitarske kulture, v kateri se prepletajo zabava, politična ostrina ter področje umetnosti s širšo družbo. Zanima ga vstop odprtih akcij v polje umetnosti ter preseganje vsakršnih meja. Njegove javne intervencije so temporalne in nastajajo postopoma; končni rezultat celotnega procesa pa je dokumentacija akcij in njihovega spreminjanja v različnih medijih: z videom, animacijo ali fotografijo. Nenehno tudi opazuje spremembe, ki se dogajajo v prostoru, in pogosto naleti na zelo posrečena naključja, ki spreminjajo njegovo delo. Takšno časovno naključje se je zgodilo na primer z grafitom Romantik-Roman-Piroman. Besedna igra je nastala iz grafita Romantik na enem izmed mariborskih zidov. Ob zažigu kosovnega odvoza so gasilci zbrisali zadnje tri črke, kasneje pa je umetnik pred napis dodal črki "pi".

Meje v javnem prostoru so eden od temeljnih motivov, ki ga spodbujajo k razmišljanju. Zase pravi, da intelektualno konceptualizira s huligansko spontanostjo. Pogosto uporablja besedne igre, ki niso enostavne, ampak jih natančno premisli, da bi s čim manjšim posegom dosegel čim večji učinek. Teži k temu, da bi bile njegove akcije kar se da odprte, vprašanje meje pa se skozi njegovo delo vleče kot rdeča nit. Ob razstavi Muzej na cesti, ki jo je organizirala Moderna galerija, je na primer priredil samokolnico za posipanje apna na nogometnem igrišču tako, da je namesto strogih črt, ki določajo robove igrišča ("out"), zarisal naravnost otroške spontane risbe. S premišljenimi poigravanji izraža humorne in poetične pomene - pa tudi politične; čeprav ni a priori političen, se zaveda, da ima vsako dejanje tudi političen pomen.

Zaradi narave svojega dela veliko potuje; povsod pušča sledi, kot da bi krajem, ki so mu nekaj dali, tudi nekaj vrnil. V Bukarešti je na primer spoznal švicarskega avtorja Amosa, s katerim bosta za kulturni praznik v mariborski Kibli postavila interaktivno razstavo, ki bo morda posegla izven galerije. Veli Silver in Amos sta pred tem ob zidu, ki loči Izrael od Palestine, snemala dokumentarni film o grafitih, Veli pa je med drugim na ta zid napisal "David Copperfield was here". Če se prav spominjamo, je to iluzionist, ki je "izbrisal" gore. Zakaj ne bi mogel izbrisati tudi meje?

Poleg grafitarskih akcij deluje tudi v galerijskih prostorih: dela interaktivne postavitve, slike, skulpture, fotografije. Izbiro tehnike in medija vedno podreja ideji, za grafite pa meni, da jih je dosti bolj smiselno risati tam, kjer ni političnega ali vojaškega nadzora, ki bi poskušal preprečiti komunikacijo v javnem prostoru. V Izraelu imajo na primer toliko problemov z vojno, da se ne ukvarjajo s preganjanjem grafitov. Umetnik opozarja tudi na to, da so grafiti prepovedani predvsem zaradi finančnih interesov, ki se postavljajo nasproti interesu javnosti. Grafite po njegovem mnenju preganjajo zato, da bi bile bolj vidne reklame korporacij in da bi bilo manj javnega diskurza.

Veli Silver pogosto sodeluje z drugimi avtorji in umetniki, saj lahko tovrstna sodelovanja prinesejo zelo odprte konceptualne rešitve. Pri projektu pppBox Museum je sodeloval s programerjem Boštjanom Čadežem, na festivalu interaktivnih umetnosti Sloveniarof v organizaciji francoskega kolektiva La Vitrine pa je sodeloval z avtorjem, ki je znan kot Monsieur Moo. Z njim sta naredila instalacijo, nekakšno posvetilo newyorškim literarnim klopcam, kjer so se zbirali književniki v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, da bi obudila ta del zamrle urbane kulture.