Prvo elizabetinsko gledališče, The Theatre, je bilo po podatkih, ki jih navaja angleška gledališka zgodovina, zgrajeno leta 1576. Postavil ga je igralec in tesar James Burbage na Finsbury Fields, kjer so naslednjih dvajset let z uspehom uprizarjali Shakespearove igre, dokler ni leta 1596 zaradi nenaklonjenosti takratnega londonskega župana prenehalo delovati. A njegov sloves je pripomogel k vzniku drugih elizabetinskih gledališč (šlo je za ograjene, s slamo krite lesene konstrukcije), kot so bila The Curtain, The Rose, The Swan, The Globe, The Fortune in The Hope. Najznamenitejše je bilo The Globe, ki sta ga leta 1599 zgradila Burbageova sinova Cuthbert in Richard. Delovalo je do leta 1613, ko ga je med uprizoritvijo Henrika VIII. uničil požar. Gledališče je bilo leto kasneje ponovno zgrajeno in živelo je vse do leta 1642, ko je puritanska mestna uprava zaprla vsa gledališča v Londonu. Globe je bil dokončno porušen leta 1644.

Današnja rekonstrukcija gledališča Globe Theatre je kolikor mogoče zvesta izvirniku in stoji na istem mestu kot nekoč, na današnji New Globe Walk. Najbolj jasne dokaze za obstoj in obliko prvotne zgradbe so ponudili arheologi, ko so leta 1989 našli ostanke gledališča The Rose, še istega leta pa odkrili približno pet odstotkov temeljev gledališča The Globe. Sklepati je bilo mogoče, da je imelo gledališče 20 stranic, njegov premer pa je bil 100 čevljev (okoli 30 metrov in pol). Tudi novi Globe je zgrajen po teh merilih, in sicer iz hrastovega lesa, z značilnimi okvirji, s slamnato streho v krogu in odprtino na vrhu (kot tak je tudi prva s slamo krita zgradba, ki je bila postavljena v Londonu po tako imenovanem velikem požaru leta 1666).

Za idejo, zasnovo in izpeljavo rekonstrukcije tega majhnega, ličnega, skoraj že pravljičnega gledališča ob Temzi je odgovoren Sam Wanamaker (1919-1993), pri čemer je zanimivo to, da gre za Američana (na ta podatek Angleži niso najbolj ponosni), žalostno pa zlasti to, da ob vsem svojem prizadevanju ni dočakal njegovega odprtja leta 1997.

Po dobrih trinajstih letih delovanja Globe bolj ali manj sledi elizabetinski tradiciji, kar pomeni, da tudi ženske vloge igrajo moški (do leta 1662 so vse ženske vloge igrali dečki), a ne zmeraj. V pred leti uprizarjani drami Antonij in Kleopatra je slednjo igral takratni umetniški vodja gledališča Mark Rylance (in požel naravnost neokusne odzive kritike), izključno moški del ansambla se je pojavil tudi v Juliju Cezarju in še kje, medtem ko so v Komediji zmešnjav igrale tudi ženske. Medtem ko se je prva leta gledališče ukvarjalo s svojo umestitvijo v angleški gledališki prostor - zdelo se je namreč, da niti gledališka kritika ni vedela, kako naj gleda na rekonstrukcije Shakespearovih iger in se je nanje odzivala hudo neprizanesljivo -, si je do danes, kot poleg navdušenega občinstva pričajo tudi sedanji kritiški odzivi, svoje mesto že izborilo.