Kako dolgo že čakate na nove prostore?

Najmanj dvajset let. Vsakič znova sem šokirana, da ta najbolj zahtevna, najbolj velikopotezna zgodba sedaj postaja realnost. Hkrati je to prvi evropski investicijski projekt na področju kulture, ki bo zaživel, zato smo na nek način poskusni zajčki, na kak način projekt dejansko spraviti v življenje, ga napolniti z vsebino in programom.

Je to dejstvo za vas vzpodbuda ali obremenitev?

Obremenitev je tako psihično kot fizično, hkrati pa je to tudi zelo velika možnost. Najprej čisto s stališča lutkovne umetnosti, saj bomo imeli možnost širiti publiko - ne samo nagovarjati otroke ampak tudi odrasle - ter razvijati lutkovne tehnologije. Obenem bomo lahko okrepili svoje poslanstvo na področju vzgoje otrok in nenazadnje tudi obogatili kulturno ponudbo v mestu ter prispevali k ohranjanju izredno pomembnega zgodovinskega spomenika.

Kaj vse ponuja lutkovna umetnost?

Lutkovna umetnost je zmeraj povezana z otroki, a ponuja mnogo več. Gre za čisto samostojno vrsto gledališke umetnosti, ki se od klasičnega gledališča bistveno razlikuje. Zanj je nujna likovna zasnova, torej temelji na sliki ne besedi. To narekuje drugačen način ustvarjanja, razmišljanja, kreiranja predstav. Drugače teče ves proces dela, če ne drugega že zaradi tega, ker se mora mnogo prej začeti kot v klasičnem gledališču, saj je treba ustvariti še akterje, torej lutke. Največ inovativnega se zgodi že na tem prvem nivoju, ki ga klasično gledališče ne pozna. Šele potem se začnemo resneje ukvarjati z analizo besedila in oblikovanjem vseh dodatnih elementov.

Dramska predloga torej ni tako pomembna?

Lutkovno gledališče težko ustvarja na osnovi vnaprej predpisane in nespremenjene dramske predloge, saj lahko lutka zamenja besedo. Potrebuje mnogo manj besed kot katerokoli drugo gledališče. Lutka tudi mnogo več prenese. Človeškega telesa mogoče ne bi mogli gledati v določeni akciji, lutko pa lahko. Prenese doživetje kot medij, ga malo oddalji. Ne identificiramo se neposredno, ampak preko simbola - lutke.

Kaj bodo prinesli novi prostori na tem področju?

Zdi se mi izjemno pomembno, da lutkovno gledališče dobi prostor, v katerem ima že teoretične možnosti, da se razmahne. Če nimaš že prostorskih pogojev, v katerih lahko ustvarjaš in izvajaš predstave, tudi težko kultiviraš publiko. Otroke težko naučiš, kako se vstopa v pravo gledališče, če je improvizirana blagajna, če ni garderobe, če si morajo vzeti blazinice, da kaj vidijo.

Kako vidite svoje poslanstvo pri vzgoji otrok?

Če je lutkovno gledališče pomemben dejavnik v razvoju otrok, bomo lahko sedaj svoje poslanstvo okrepili. S kompleksnejšimi predstavami prihajajo kompleksnejši nagovori. Hkrati lahko uvedemo cel sistem dobro in premišljeno nastavljenih oblik izobraževanja, kot so delavnice in ustvarjalnice, s čimer lutke še bolj približamo otroku in ga s tem vpletemo kot aktivnega ustvarjalca ne le predmetov, ampak tudi doživetij. Ta aktivna vloga se mi zdi še posebej pomembna v današnjem svetu, ko otrok z računalniškimi igricami, internetom, televizijo vse bolj postaja le pasivni sprejemnik informacij, nikoli pa ni postavljen v konkretno situacijo dvoma, spraševanja, ki bi ga silila v razvoj dialektičnega mišljenja, ki ga bo kot odrasla oseba nujno potreboval.

Kako bo lutkovno gledališče v novi podobi obogatilo kulturno ponudbo v mestu?

Lutkovno gledališče Maribor je sicer že znano in uveljavljeno, a ko se vsebina končno lahko identificira s prostorom, ta prostor dejansko postane dom neke umetnosti, kar je za razvoj urbanega prostora nujno. Kultura je tista, ki narekuje stanje duha in oblikuje življenje mesta, ne le s ponudbo, ko izbiramo naslove, ki so na voljo, ampak skozi svojo družabnost postaja pomemben družbeni prostor, kjer se ljudje srečujejo in izmenjujejo ideje.

Kako ste bili pri urejanju novega gledališča omejeni s starostjo objekta?

Mislim, da smo dosegli zelo dober kompromis. Arheologi so med izkopavanji ugotovili, da je na tem mestu stalo mnogo starejše poslopje, kot so sprva mislili. Kar je ohranjenega tlaka, kaže na objekt precej reprezentančne narave vsaj iz 10. stoletja, kar pomeni, da je to poleg izkopanin na Piramidi najstarejši odkriti del mesta Maribor. To je prostor, ki je bil očitno strateško izjemno pomemben, prostor, na katerem se je pisala zgodovina mesta. Iz tega stališča se mi zdi absolutno pomembno, da se je to odkrilo, da je ohranjeno in da je objekt ohranjen na ustrezen način.

Ste lahko natančnejši?

Projekt je bil voden izredno premišljeno in strokovno, saj se natančno vidi dvojnost poslopja. Imamo historični objekt in vanj vnešeno čisto sodobno in s prvotno popolnoma nezdružljivo vsebino. Te intervencije so lepo nakazane v razmikih, povsod je ohranjena razdalja, ki to nakazuje. Stopnice so denimo vzidane na tak način, da je med stopniščem in starodavnim zidom razmik.

Ali bo lutkovno gledališče s svojim proračunom lahko vzdrževalo takšno infrastrukturo?

Investicijski projekt je nastavljen tako, da njegov cilj ni obnova objekta temveč podpora in razvoj obstoječih vsebin. Primarna ideja je torej ustvarjanje boljših pogojev Lutkovnega gledališča Maribor in prihodnji razvoj vsebine. Predvideva se širitev programa in posledično povečano financiranje in kadrovske okrepitve.

Je v Sloveniji dovolj ljudi, ki se ukvarjajo z lutkami?

V Sloveniji je zelo veliko ljudi, ki se ukvarjajo z lutkami, zelo veliko je takšnih, ki to počnejo zelo dobro. Obstajata pa v Sloveniji le dve profesionalni lutkovni gledališči, v Mariboru in Ljubljani. Tu gre za vprašanje odgovornosti - javni zavod, ki izvaja javni program na področju kulture, je zavezan k temu, da postavlja standarde in trende. Ne moremo se, žal, pretirano ukvarjati z eksperimentom, ker javno in obče ni sprejemljiv, ampak je treba ustvarjati predstave, ki nagovarjajo publiko, ki so namenjene zelo natančno definirani ciljni publiki, in znotraj tega iskati čim boljše izvedbe tega programa. Tu se potem ustvarja ta umetniški presežek. S tem, ko smo redno financirani, smo omejeni oziroma nam je naročena ta odgovornost.

Lahko lutkovno gledališče tekmuje s sodobnimi oblikami zabave? Je staršem še vedno vrednota, da odpeljejo otroke gledati lutke?

Mogoče vedno bolj. V teh časih, ko postajajo razmere vedno bolj negotove, ljudje izgubljamo osnovni občutek varnosti in kot starši želimo otroke zavarovati pred tem. Zato prihaja do tega, da so otroci preveč zaviti v vato. Starši jim zelo premišljeno iščemo neke prostore, v katerih se bodo zdravo in varno razvijali. Od tod potreba po poplavi aktivnosti za otroke. Lutkovno gledališče zagotovo sodi med takšne prostore. Tu vidim svojo odgovornost, da po eni strani ne razočaramo staršev in po drugi, da otrokom premišljeno posredujemo informacije, ki jih potrebujejo. Če so pretirano zaviti v vato, jim je treba na njim dojemljiv način prikazovati življenje takšno, kot je. Posredovati jim je treba sporočila, ki govorijo o tradicionalnih vrednotah, ki jih sistem rahlo načenja. Gre za osnovne človeške vrednote, ki narekujejo zdrav razvoj osebnosti, samozavest, funkcioniranje v življenju na zdravih moralnih temeljih.