Vsaka zgodba obravnava po en fenomen iz vsakdanjega sarajevskega življenja zadnjih desetletij 20. stoletja pa naj gre za glasbo, nogomet, potrese, sladkarije, olimpijske igre ali kaj drugega in na prvi pogled mejijo na nostalgično spominjanje na čas Jugoslavije, a v resnici še zdaleč ni tako. "Jergovića ne zanima politična slika socializma," piše v enem izmed komentarjev k tema knjigama urednica hrvaškega Zareza Katarina Luketić. "Raje se ustavlja pri vsakdanu, pri običajnih, banalnih in tudi intimnih podrobnostih, ki so krojile ozračje Sarajeva nasploh."
Miljenko Jergović je velik pripovednik, ki nadaljuje tradicijo Iva Andrića srbskega pisatelja in diplomata, ki je leta 1961 za roman Most na Drini dobil Nobelovo nagrado za književnost , za katerega lahko rečemo, da je vzpostavil nov literarni žanr, opredeljuje slog sarajevsko-hrvaškega pisatelja in novinarja prevajalka Zgodovinskih čitank Aleksandra Rekar. Žanrsko ga opredeljuje specifičen oris vsakdanjih dogodkov, ki delujejo lahkotno, a se v nadaljevanju izkažejo za del trpke stvarnosti, razlaga Rekarjeva.
Kot posebno kvaliteto, o kateri se tako pisateljica Polona Glavan kot pesnik in publicist Esad Babačić strinjata, da je primanjkuje in jo zato toliko raje opazita pri Jergoviću, poudarjata odsotnost "dušečega sentimenta", ki tako rad zleze pod kožo "jugonostalgikom". Za tega lucidnega kronista, avtor sam je Zgodovinske čitanke v uvodu k slovenski izdaji označil kot "memento mori nekemu spominu", Esad Babačić dodaja, da je šel velik korak naprej od drugih tako imenovanih piscev jugonostalgije, saj "se je Jergović izognil sentimentalnosti, a še vedno ohranil čustva".
Serija besedil v Zgodovinskih čitankah, ki opisuje odraščanje generacije iz časa poslednjih vzdihljajev Jugoslavije, nagovori vsakogar, meni Polona Glavan. "Sploh pa nekoga, ki obožuje šport," k temu dodaja prevajalka Aleksandra Rekar. In pravzaprav je nogomet, poleg pornografije, ena izmed pomembnejših tem Jergovićevega pisanja, ki je prepričan, "da književnost ne bi smela biti omejena na pisanje o pomembnih in usodnih tematikah, ker to pomeni pisanje o ničemer konkretnem", kot je med drugim zapisano v kratkem orisu njegovih del in življenja. Tako se med temami, ki jih obravnava, znajdejo tudi tovarna čokolade Zora, ki naj bi tradicionalno delala najslabšo čokolado v Jugoslaviji, transparenti "Rajši 'mamo Jureka od najboljš'ga bureka!" in mnoge druge pisateljeve asociacije na čase "jugoslovanskega samoupravnega socializma".
