Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev so sprva izhajala pri DZS, potem pri založbi Litera, zdaj pa jih je pod svojo streho vzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Po Bernikovih besedah je zbirka že od nekdaj sodila prav sem, na SAZU. Od časa Antona Ocvirka, ki je zbirko začel urejati leta 1946, je izšlo 225 knjig zbranih del in deset monografij, ki sledijo vsakemu zaključenemu opusu.

Urednik Smoletovega zbranega dela Goran Schmidt je na novinarski konferenci predstavil 2. in 3. knjigo, ki zajema Dramske spise. V 2. knjigi je objavljena Smoletova najbolj znana drama Antigona, ki jo spremlja vrsta zapisov. Antigona je zdaj doživela 9. natis, ki ima pod Schmidtovim uredništvom nekaj novosti. Omeniti velja vsaj oštevilčenost verzov, ki bo pripomogla k lažjemu iskanju in citiranju, dodan je doslej izpuščen verz, urednik pa si je dovolil popraviti tudi nekaj slovničnih napak.

Schmidt je zbrane opomnil, kako da je bila Smoletova Antigona pogosto interpretirana kot literarni odmev na povojne likvidacije domobrancev. Sam se s tem pogledom na dramo, ki jo je Smole napisal leta 1959, ne strinja. Meni, da je Antigona drama o etičnih vprašanjih, sam dramatik pa je o njej dejal, da je "Antigona tisto, kar vsak zase ve, da bi moral biti".

K besedi se je javil tudi Smoletov sodobnik Janko Kos. Sam je za povojne poboje izvedel leta 1975, ko je bil objavljen intervju z Edvardom Kocbekom. Kos je glede povezave med Smoletovo dramo in povojnimi likvidacijami domobrancev dejal, da mu "ta plat ni popolnoma jasna". Smole namreč ni prihajal iz družine, ki bi sodila v politični vrh ter bi posedovala tovrstne podatke. Toda ko je Kos Smoletovo dramo prvič bral leta 1960, ga je obhajal tesnoben občutek, ki ga gre pripisovati namigom o medvojnih nasprotjih.

Tretja knjiga Smoletovih zbranih del je posvečena Krstu pri Savici, drami, ki, tako Schmidt, je zaradi velike odmevnosti Antigone vedno stala nekoliko v ozadju. Če sta za Antigono značilna upornost in vitalizem, Krst pri Savici določata obup in resignacija. Toda ta dvojnost za Smoleta ni nenavadna, saj je bil človek hitro menjujočih razpoloženj.

Monografijo o Janku Kersniku (1852 -1897), ki temelji na šestih zvezkih Zbranega dela, je napisal Gregor Kocijan. Avtor je v 12 poglavjih podrobno opisal življenje in delo vsestranske osebe, ki se je v literarno zgodovino vpisala predvsem zaradi pripovedi Kmetske slike, Agitator in Jara gospoda. Kocijan je opozoril še na njegove pesmi, čeprav je bil "tretjerazredni pesnik", in feljtone. Kersnik je bil aktiven politik, lovec in nenazadnje družinski človek. Ob plejadi dejavnosti si je čas za leposlovje lahko vzel šele ponoči, je pojasnil avtor monografije.