Začasni direktor Zavoda AIPA Gregor Štibernik, ki je prevzel upravne funkcije zavoda, preden bo Urad RS za intelektualno lastnino (UIL) potrdil vlogo, ki je bila zadnjič dopolnjena 5. novembra 2008, je poudaril, da je pomembno predvsem področje zbiranja nadomestil iz naslova zasebnega reproduciranja. Področje avdiovizualne produkcije se namreč razlikuje od drugih področij s pogodbami, saj soavtorji in avtorji prispevkov pogosto prenesejo vse svoje materialne pravice na producenta, pri čemer je torej mogoče, da je edini upravičenec zgolj producent. Umetnica in sodelavka Creative Commons Slovenija pri Ljudmili Alenka Pirman vidi prav "v globoko zakoreninjenih neugodnih pogodbenih odnosih med avtorji ali izvajalci in producenti in založniki, ki ponujajo v podpis izkoriščevalske pogodbe, potencialne težave pri izvajanju kolektivne pogodbe". Zato je ključna prav pravica do nadomestila za zasebno in drugo lastno reproduciranje, ki ni vezana na natančno določeno avdiovizualno delo, ampak po 37. in 154. členu ZASP pripada 40 odstotkov avtorjem, 30 odstotkov izvajalcem in 30 odstotkov producentom. Te je v imenu lastnikov avdiovizualnih del v preteklosti zbirala Avtorska agencija Slovenije, danes pa jih zbira Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF). Dokler ne zaživi ustrezna kolektivna organizacija, bo ta denar ostal nerazdeljen. Štibernik je še poudaril, da se pri Zavodu AIPA zavedajo, da je na področju prenosa pravic pri nas mnogo nejasnosti in da se bodo na tem področju morali v prihodnje bolj aktivno angažirati predvsem sindikati in interesna združenja ustvarjalcev.
Kot sodelavka Creative Commons pri Ljudmili vidi Alenka Pirman največji problem v tem, da po trenutno dostopni dokumentaciji Zavod AIPA ne omogoča avtorjem popolnoma proste delitve svojih avtorskih del prek spleta ali kako drugače, saj bodo podvrženi kolektivni pogodbi. Pri tem utegnejo biti spregledana dela, ki so izredno pomembna za razvoj avdiovizualnega področja, vendar v smislu popularne kulture niso množično gledana ali poslušana. Alenka Pirman poudarja, da "pametne kolektivne pogodbe namenjajo del denarja solidarnostnim socialnim ali celo produkcijskim skladom, štipendijam, pravnim svetovanjem. Če pri tem ne prevladajo interesi industrije, je kolektivna pogodba lahko zelo produktiven dejavnik v razvoju posameznega področja." Nujno bo torej razdeljevanje denarja promocijskega sklada Zavoda AIPA, ki bo namenjeno predvsem spodbudi nove ustvarjalnosti.
Pirmanova je opozorila tudi na trd oreh usklajevanja različnih interesov, saj AIPA zastopa skupine, ki so lahko v konfliktnih odnosih. V tem smislu je tudi režiser Milan Ljubić, nekdanji dolgoletni direktor Viba filma, ki je leta opozarjal na problem pravic avtorjev avdiovizualnega gradiva, opozoril na velik pomislek do odnosa med UIL in kolektivnimi organizacijami, kot je Zavod AIPA. Dejstvo, da UIL spada pod Ministrstvo za gospodarstvo, je svojevrsten absurd, saj je to krovna državna ustanova, ki uravnava zaščito intelektualne lastnine. Avtorji UIL pogosto očitajo nedejavnost, nestrokovnost in neznanje, ko se ukvarjajo s problemi, pri katerih obstaja navzkrižje interesov med pravicami avtorjev in GZS. Na primer pri zahtevku za nadomestilo javnega priobčevanja, ki se godi v gostinskih lokalih tako pride do navzkrižnega interesa GZS in UIL, ki pa spadata pod isto ministrstvo. Po Ljubićevem mnenju bi bila za primerno upravljanje nujna premestitev UIL pod Ministrstvo za kulturo, kajti intelektualna lastnina ali tudi izboljšava nekega produkta je rezultat kulturnega okolja. Nedejavnost UIL se je pokazala predvsem, ko niso sprožili postopka proti očitnemu netransparentnemu delovanju SAZAS.
Tudi Zavod AIPA bo moral v prihodnosti dokazati, da bo s pridobljenim denarjem razpolagal pregledno in da bo zbrani denar razdeljen med vse upravičence ter ne zgolj preusmerjen v financiranje stanovskih združenj in društev.
