Te dni je potekel rok za oddajo ponudb vin, ki jih bodo v letu 2015 pili obiskovalci protokolarnih objektov in dogodkov, ki jih organizira Protokol Republike Slovenije. Po mnenju predsednika Društva Sommelier SlovenijeIvana Peršolje bi moral protokol – glede na to, da bodo vina pili tudi državniki in drugi eminentni gostje z vsega sveta – izbrati najboljše iz slovenske vinske bere. Pa bo ponudba v državnih objektih res takšna?
Ključno merilo bi po mnenju Peršolje morale biti nagrade na domačih in tujih strokovnih ocenjevanjih, poseben poudarek pa bi morali nameniti »posebnežem«, se pravi avtohtonim oziroma udomačenim vinskim sortam. Upoštevati bi morali tudi raznolikost vin, tako da bi imeli vinski svetovalci na voljo široko paleto vin za vsako posamezno jed. »Vsekakor pa ne bi smeli zanemariti vplivnih mednarodnih vinskih publikacij in tistih slovenskih vinarjev, ki se v njih pojavljajo. Tujci bodo namreč želeli piti vino, o katerem so že kaj pohvalnega prebrali,« je prepričan Peršolja.
Najboljša gostilna na svetu za Brdo ni referenca
In prav v tem je težava. Zvezdi Vipavske doline Burja in Sutor se na primer sploh nista uvrstili na seznam (javno razpisanih) želja protokolarne službe z Brda pri Kranju, čeprav so se njuna vina znašla celo na vinski karti v najboljši restavraciji na svetu – v danski Nomi, kjer ustvarja sloviti Rene Redzepi. Gorenjskih naročnikov prav tako ne gane eden od treh najvplivnejših vinskih kritikov na svetu James Suckling, ki je jeseni Sloveniji namenil najvišje priznanje v zadnjih desetih letih – 20 različnih vin iz vinskih hiš Movia, Marjana Simčiča in Kabaja je ocenil z 90 in več točkami, kar je izjemen uspeh.
»V protokolarni vinski karti je le Movia zastopana, kot se spodobi. Simčič je predstavljen z dvema vinoma, Kabaja pa sploh ni. Po drugi strani so nekateri vinarji, ki jih v tujini nihče ne pozna, pa tudi doma ne pomenijo kaj dosti, navzoči s petimi ali več vini. Kakšni so kriteriji za nabavo vina na Brdu, ni jasno. Očitno teče vino bolj po domače ali pa so v igri usluge,« je kritičen eden od dobrih poznavalcev globalnega vinskega trga, ki zaradi vpetosti v posel ni želel biti imenovan.
Vinarja morajo osebno spoznati
Zakaj bodo v prihodnjem letu gostje v centru Brdo, v vilah Bled, Podrožnik in Zlatorog ter drugih protokolarnih objektih – tudi v vladni palači – pili vina le natančno določenih 48 slovenskih vinarjev, nam v Javnem gospodarskem zavodu (JGZ) Brdo niso znali najbolje razložiti. Vodja strežbe na Brdu in podpisnik seznama vin z javnega razpisa Zlatko Šparakl je povedal, da tega sestavljajo na podlagi vin, ki jih že imajo v ponudbi, dodajo pa vsakokrat nekaj novih. Zelo pomembno je tudi, pravi, da posamezni vinarji na Brdu priredijo pokušnjo za someljeje, da se ti pobliže seznanijo z vini. »Vinski kleti Sutor in Burja poznamo, ampak naši someljeji ne enega ne drugega vinarja niso imeli priložnosti videti v živo. Če o nekom samo nekaj prebereš, ni enako, zato se takšna vina slabše prodajajo,« je protokolarno logiko predstavil Šparakl.
Razpis prilagojen za enega trgovca?
Na vprašanje, ali je tudi pri izboru tujih vin, ki jih nameravajo prek javnega razpisa naročiti pri JGZ Brdo, vplivalo poznavanje vinarjeve osebne zgodbe, je odvrnil, da so tuja vina naročena le za Vilo Bled, kjer struktura gostov sili k prestižu. A zakaj se z vseh glavnih svetovnih vinskih območij iščejo ravno vina vinskih kleti, ki jih pri nas uvaža in distribuira en trgovec? »Priznam, da se sam še nisem poglobil v razpis, a bržkone so se naši someljeji odločili za vina na podlagi vzorcev, ki so jih dobili od različnih vinskih trgovcev. Zakaj se iščejo natančno določena vina, pa ne znam pojasniti,« je odvrnil Šparakl, ki se je podpisal pod celoten vinski izbor.
Šef vinoteke eVino Gašper Čarman, tudi eden večjih uvoznikov in distributerjev tujih vin pri nas, pravi, da se letos na razpis sploh ni prijavil, ker nima kaj ponuditi. »V razpisu piše, da bo za najugodnejšega ponudnika merilo najnižja cena. Toda problem je, ker se na razpisu ne išče najboljšega brunella (svetovno znano vino iz Toskane, op. p.) po najboljši ceni, ampak izbirajo natančno določen brunello, ki ga uvaža natančno določen uvoznik. V vseh primerih, razen pri Dom Perignonu in kleti Moet Chandon, se ponavlja enaka zgodba,« je razložil Čarman.
»To je odraz dobre obdelave terena,« je očitke zavrnil Janez Koželj, direktor istoimenskega podjetja, in poudaril, da z javnim razpisom nima nič, saj se je nanj le prijavil. Dodal je, da uvažajo še ogromno drugih tujih vin, ki pa jih ni na seznamu.