Ko zapišemo žepno, naj se pohvalimo, da mislimo na manj kot desetino povabljenih, z nalogo poskusiti dvanajst sakejev, ki naj bi v naslednjih tednih zavzeli našo domovino. In da ne bo pomote, sakeje ste že do zdaj lahko okušali v redkih azijskih restavracijah, še posebej v ljubljanski Sushimami, a stvari se bodo počasi spremenile. V redkih gostilnah in na spletni strani www.naravna-vina.si, naj bi začeli ponujati ducat in več zelo različnih sakejev, ki jih je v četrtek v Ljubljani predstavil nizozemski strokovnjak Dick Stegewerns, velik poznavalec te japonske pijače, mojster, ki je živel na Japonskem petnajst let in na japonskih univerzah predaval, logično, novejšo japonsko zgodovino. Omizju je v restavraciji JB, ob pomoči Primoža Štajerja, ki bo sakeje po naši deželi prodajal, predaval nekaj več kot dve uri.
Stegewerns se je po akademski karieri namreč odločil, da bo kulturo pitja sakejev razširil po celem svetu, našemu omizju pa je bilo ponujeno natančno ducat med seboj povsem različnih tradicionalnih japonskih riževih napitkov. Za občutek: poskusili smo dva sakeja iz serije aperitivov, enega penečega, dva sadna, en sake nouveau, dva tekoča riža, enega iz lesenega soda, dva starana in enega mešanega s citrusi. Požirki, izkušnje, ki je ne bo mogoče ponoviti.
Riževa žganja ali vina, če vam je ljubše, imajo od 13 do 18 odstotkov alkohola, velika večina je povsem naravnih, brez dodatkov, del pa je pripravljen po stoletja starih postopkih. Prodajajo jih navadno v steklenicah po 0,72 in 0,5 litra. Nizozemski predavatelj je poudaril, da je potrebno sake degetoizirati, če drugega ne zato, ker je ta pijača po njegovem najbližje studenčnici, torej najbolj naravni obliki vode.
Sakeji imajo navojne zamaške, pijača ne oksidira in je po odprtju užitna še mesece in celo leta, kar je velika prednost pred vinom, čeprav je res, da ne Japonci ne Azijci v degustacijskih jedilnikih ne ponujajo food pairinga – torej spremljave pijač k hrani. Strokovnjak iz nizozemske pravi, da se trudi, da bi se to spremenilo.
Četrtkova degustacija, ki so se je udeležili tudi nekateri pomembni slovenski someljeji, pa je že nakazala, da bi sakeji lahko v prihodnosti spremljali marsikatero hrano, ki jo ponujajo v naših krajih.
