A nam ni težko in gostje so praviloma zadovoljni s tem, kar pričaramo v kuhinji. Zgodi pa se, da na primer dobim naročilo za narastek, prej pa sem cel večer kuhal brez glutena. Prilagodil sem celoten delovni proces v kuhinji, pazil kot nor, da ne bo kje kakšne moke, da ne bi kdo končal v bolnišnici. Ko preverim pri mizi, ugotovim, da dieta nima zdravstvene osnove, ampak je to bolj stvar »odločitve o zdravi prehrani«. Pri pregrešno dobri sladici pa se je pač »vredno pregrešiti«. Počutim se opeharjenega.
Lahko si predstavljate, kako je nam vsejedcem skuhati sedem različnih veganskih jedi za dolgo večerjo, potem pa taistega vegana premamijo »gosja jetra« na sosednjem krožniku. Imam prijateljico, ki že ob manjši količini živalskih maščob dobi hudo alergijo. Seveda jo vrže iz tira, ko ji v »stoodstotno zelenjavni juhi« prodajo dva decilitra goveje juhe. Zato razumem in se trudim, da res ustrežem zdravstvenim zahtevam. Razne nizkoglikemične, 90-dnevne, veganske, lakto-, ovo- in ne vem kakšne še vege variante pa me ne prepričajo, ker se jih ljudje lotijo kar tako, ker je pač moderno. Vse pohvale pa gostom, ki že ob rezervaciji povedo, kakšne omejitve imajo, saj s tem pokažejo, da resnično razumejo, da se tako lažje pripravimo v obojestransko zadovoljstvo.
Tako kot ste bralci soočeni s prehranskimi vojnami, različnimi doktrinami, nasprotujočimi si informacijami v medijih, tudi mi prihajamo v stik z gosti, ki goreče zagovarjajo svoj način prehranjevanja. Ne čudite se, če vas (po vsem tem) kdo od osebja gleda malo apatično. Ne odgriznite glave nekomu, ki je po dolgem dnevu na nogah izustil vegansko namesto vegetarijansko. Verjemite, da ni namenoma. Namesto zaključka: trdno in goreče zagovarjam našo ljudsko vseješčo naravo, glavno vodilo »moje diete« pa je zmernost.
