Ne zgolj z načrti za spremembe v obdelavi vinogradov in spremembami v kleti, tudi morebitne nove ideje v prodaji in trženju je skoraj nujno treba definirati, preden se aprila prikažejo prvi listi in grozdiči novega letnika. Takrat spreminjati pot ali celo načrtovati novo smer je prepozno, posebno za družinske vinogradnike, ki v eni osebi združujemo skoraj vse funkcije od traktorista, stratega do prodajalca. Od spomladi do naslednjega svetega Martina plavaš v toku reke, ki si jo izbral pozimi.
In tako smo zribali zelje, repo smo zložili med zakisane, prevrete vinske tropine, pujsa in bika smo spoštljivo žrtvovali za višje cilje našega apetita. Medtem pa smo začrtali trženjske obiske za naslednje vinsko leto. December: Ljubljana, Zagreb, januar: Francija, marec: ZDA z našim uvoznikom v New York, San Francisco, Phoenix, Denver, april: Italija. Odločili smo se, da bomo obiskali le specializirane ekološke sejme in prireditve, na katere smo vabljeni z našimi distributerji. V vinogradu smo začeli spreminjati obdelavo tal v smeri biodinamične pridelave. V kleti smo začeli uporabljati cementne sode. Z letnikom 2016 bomo ukinili polnjenje malvazije kot samostojnega vina. To bodo poslej skupaj z obema rizlingoma, laškim in renskim, ter rebulo polnili v zvrsti z imenom novega vinograda Ostri vrh.
Strategija naše malenkosti, posestva Burja, je ostro začrtana za naslednje leto, morda dve. Kaj pa strategija druge malenkosti: države – Republike Slovenije? Kdaj bo zanjo čas svetega Martina, čas postavljanja strategije?
