Če te sreče nimate, pa so s svežimi figami v tem času zagotovo založeni branjevci in celo običajne trgovine, tako ob morju kot z malo sreče celo v kakšni alpski dolini. Te sadeže, po katerih je baje slovel celo naš največji pesnik, ki naj bi jih posušene delil otrokom, imamo navado jesti kar tako, z njimi pripravljamo tudi različne sladice. Manj znane pa so slane jedi, ki vključujejo ta slastni sredozemski sadež, za katerega navdušenci trdijo, da mu po okusu zlepa ni para. Si predstavljate fige, narezane na debele rezine, pretaknjene s tenkimi rezinami česna, popečene na žaru in začinjene z nekaj zrnci solnega cveta? Izvrstna in enostavna poletna topla predjed! Hladno predjed pripravimo iz narezanih fig in mocarele, rukole in bazilike ter slanega preliva iz olivnega olja in limonovega soka. Ljubitelji solat bi lahko poskusili s provansalsko specialiteto – z narezano papriko in paradižnikom, rukolo, olivami ter mladim kozjim ali ovčjim sirom, čemur dodamo narezane fige in v vinu podušene ter ohlajene šalotke, vse skupaj pa zabelimo z olivnim oljem, kisom in soljo ter postrežemo s svežim domačim kruhom. V Italiji fige skupaj s sirom in paradižnikom ter rukolo in včasih tudi pršutom pogosto najdejo pot celo na pico. Prima poletno kosilo oziroma glavno jed si lahko pripravimo po tokratnem receptu, ki je navidezno nekoliko obrnjen na glavo, a dodobra preverjen in zares okusen rezultat je vsekakor vreden poskusa. Krasno sladico pa pripravimo tako, da fige razpolovimo in prerezane ploskve začinimo s cimetom, mletimi mandlji in sladkorjem ter jih rahlo popečemo na žaru, ponudimo jih pa z ohlajeno kremo iz gladko razmešanega maskarponeja (nadomestimo ga s štirimi deli pretlačene skute in delom kisle smetane), sladkorja v prahu in sladkega mandljevega likerja amareto. »Ja vječ pa ni,« bi rekli dobrosnedi s Celjskega.
Piščančja rižota s figami
Potrebujemo: 1 veliko (najbolje rdečo) čebulo, 1 rdečo in 1 zeleno papriko, 1 velik korenček, eno srednje veliko bučko, tri zrele srednje velike paradižnike, štiri sveže fige, 2 stroka česna, 500 g piščančjega fileja (lahko nadomestimo z očiščenimi lignji), skodelico riža, morsko sol, olivno olje, 1 dl belega ali rdečega primorskega vina, sveže zmlet poper ali čili po okusu, tri sveže vršičke rožmarina, lovorjev list, nekaj listkov sivke (ni obvezno).
Priprava: V zares veliko ponev s pokrovom, največjo, kar jih premore kuhinja (še zlasti izvrstno se obnese priljubljena samostoječa električna »pica ponev«, ki je ravno pravšnje velikosti), brizgnemo večji kanec olivnega olja, a je še ne pristavimo oziroma vključimo. Dodamo na večje koščke narezano čebulo, narezano papriko, na kolobarje narezan korenček, na kocke narezano bučko, narezan paradižnik, nasekljan česen in narezane fige. Meso operemo in prečno na vlakna narežemo na tanke trakove (če uporabimo lignje, jih narežemo na kolobarje). Dodamo jih v ponev, kamor dodamo tudi zelišča in lovorjev list ter poper oziroma čili. Sol in vino ter riž prihranimo za pozneje. Vse skupaj enakomerno premešamo z leseno lopatico, pokrijemo in ponev šele zdaj pristavimo oziroma vključimo. Med občasnim mešanjem na srednji temperaturi počasi pražimo kakšnih 15 minut, da tekočina povre in zadiši po pečenem. Nato dodamo riž, pomešamo in še malo pražimo. Zalijemo z dvema skodelicama vode, premešamo in pustimo vreti deset minut, občasno pomešamo, da se riž ne prime dna. Ko je riž že skoraj kuhan (tekočina že skoraj povre), dodamo še vino in sol po okusu ter še zadnjič premešamo. Ko zavre, ponev odstavimo oziroma izklopimo in pustimo še nekaj minut pokrito. Postrežemo kot samostojno jed, s kozarcem vina in solato.
