Leča je nepogrešljiva na mizah tistih, ki se prehranjujejo zdravo. Čeprav ima malo kalorij, dobro nasiti, med drugim pa uravnava še sladkor v krvi, bogata je z železom in pomaga pri težavah z ledvicami in mehurjem. Krepi delovanje možganov, preganja utrujenost, skrbi za vitalnost in zavira rast rakavih celic, vsebuje namreč veliko dragocenega cinka. Najboljša je čim drobnejša, saj se večina okusov skriva v lupini. Skrbnejši jedci jo znajo pripraviti na tisoč in en način, tudi kot nadomestek za meso, saj vsebuje velik delež najboljših beljakovin. Zlasti jo cenijo vsi tisti, ki bi radi shujšali. Leča je namreč izredno cenjena tudi zaradi velike količine vlaknin, mineralov in beljakovin, ki so nujni za naše zdravje. Prav posebej jo priporočajo vegetarijancem, saj z njo dobijo vse hranilne snovi, ki bi jih sicer morali z mesom. Leča je nizkokalorično, a zelo hranljivo živilo, ki nasiti, a ne redi. Ugodna je za hujšanje in krepitev imunskega sistema, kar je v času gripe in prehladov posebno pomembno. Poleg ugodnega vpliva na pospešeno presnovo uravnava raven sladkorja v krvi in znižuje holesterol. Poleg vseh naštetih ugodnosti je leča precej poceni, predvsem pa je izredno okusna in primerna za vrsto načinov priprave. Dobro jo je oprati in čez noč namočiti v hladni vodi, da se hitreje skuha, kuhat pa jo damo vedno v neslano mrzlo vodo, sicer ostane trda. Odlična je v solatah in enolončnicah, lahko jo skuhamo kot prilogo ali samostojno jed. Če vas zagrabi lakota in si zaželite hitre malice, skuhajte lečo (rdeča je gotova že v desetih minutah), jo začinite s soljo, sesekljanim česnom, peteršiljem in olivnim oljem ter postrezite kot toplo ali hladno solato, kar je prav okusen hiter samostojni obrok. Kuhano lahko uporabimo kot prilogo namesto riža ali krompirja, hladna v solati lepo nadomesti fižol, dodamo jo zelenjavnim juham, lahko pa juho skuhamo na osnovi leče. Popražimo malo čebule in česna, dodamo narezane korenček, koromač in kolerabo, malo paradižnikove mezge in oprano lečo. Zalijemo in skuhamo, solimo po okusu in po želji spasiramo v kremno juho. Leča se prav dobro ujame z ribami. Morda poskusimo tako, da na olivnem olju na hitro popražimo nekaj nasekljanega pora. Dodamo oprano rdečo lečo in prilijemo toliko vrele vode ali čiste zelenjavne juhe, da se bo leča skuhala na zob. Pri tem pazimo, da tekočine ni preveč, da se leča ne razkuha. Tik pred koncem kuhanja jo začinimo s pehtranom, ščepcem popra, balzamičnim kisom in soljo, previdno premešamo (najbolje s potresanjem posode) ter odstavimo. Postrežemo s popečenimi ribjimi fileji, denimo lososovimi, pokapanimi z limonovim sokom. Če odvečno kuhano lečo postavimo v hladilnik, bo dobra vsaj še naslednji dan.

Lečna juha s sardelnimi fileti

Potrebujemo: Potrebujemo 500 g leče, 400 g paradižnikovega pireja iz steklenice, 1 steblo zelene, 2 žlici olivnega olja, 15 g masla, 4 sardelne filete, morsko sol, 2 stroka česna, 4 lističe žajblja, nekaj rezin kruha, 100 g pekorina ali parmezana.

Priprava: Lečo operemo in eno uro namakamo v hladni vodi. Stresemo jo v lonec z dvema litroma hladne vode, pristavimo in skuhamo po navodilih na embalaži. Najhitreje je kuhana rdeča leča, druge sorte potrebujejo nekoliko več časa, rjava celo kakšno uro. Steblo zelene očistimo in sesekljamo skupaj z olupljenim česnom in žajbljem. V ponvi segrejemo olje in maslo ter sesekljano mešanico počasi pražimo 10 minut. Ponev odstavimo in primešamo sardelne filete, ki jih stremo s hrbtno stranjo lesene kuhalnice. Spet pristavimo, dodamo paradižnik in med mešanjem kuhamo 5 minut. Leči odvzamemo 2 zajemalki vode, da se zgosti. Prilijemo prepraženo mešanico, pomešamo, zavremo in posolimo. Sir drobno naribamo, rezine kruha popečemo. Na dno večjih skodelic položimo opečene kruhke. Nanje razdelimo nariban sir, čeznje pa nalijemo vročo juho. Ponudimo kot samostojno jed, če jih kje dobimo, priložimo redkvice.