Na fotografiji blesti imeniten primerek kiša, francoske jedi nemškega izvora. Quiche, kakor se imenuje po francosko, namreč pomeni nekaj takega kot pita, ime pa izvira iz nemške besede kuchen, po naše kolač ali pecivo. Pikantna, tipično francoska pita iz testa in jajčne omake z nadevom pa je popularna tudi drugod po svetu. Denimo v Ameriki od nekdaj velja za bolj žensko jed, iz česar se je fino ponorčeval Bruce Feirstein, ki je leta 1982 napisal knjigo Pravi možje ne jedo kiša. Jed natančneje izvira iz francoske kmetijske pokrajine Lorraine, ki leži ob nemški meji. Izvirna različica je bila sestavljena iz testa ter jajčne kreme s prekajenim mesom, šele pozneje so temu dodali sir. Dandanes med najbolj priljubljene sodijo brezmesne različice z raznimi zelišči, zelenjavo, skuto, oreščki in podobnim. Če prav pomislimo, je to idealna spomladanska jed, saj jo lahko pripravimo s prav vsakim vrtnim ali divjim zelenjem. Izredno priljubljen je denimo špinačni oziroma koprivni kiš s skuto in pinjolami, imenitno bi se obnesla tudi mlada čebula, da česnovih cvetov oziroma repkov oziroma pskov, kakor jim pravijo Primorci, sploh ne omenjamo. Sicer vam tega prav nič ne privoščimo, ampak če se vam po hladilniku še vedno pomikajo ostanki prekajenih mesnin, ki jih ne morete več gledati – drobno narezati ter skupaj s čim osvežilnim v kiš z njimi! Resda še ni prava sezona, ampak v trgovinah je že moč kupiti domač paradižnik zadovoljivega okusa. Narežemo ga na tenke rezine in položimo na kiš, preden gre v solarij v pečico. Tudi paprika, zlasti rdeča, podolgovata kurt kapija, se sesekljana in popražena v česnovi družbi v kišu počuti kot doma. Na kiš lahko seveda položimo tudi slane filete in podobno, pravzaprav si lahko ideje do neke mere sposodimo celo pri nadevih za pico. V tem času pa bomo ravnali še najbolje, če to francosko pito nemškega porekla sparimo z vrtnimi šparglji (denimo po spodnjem receptu), katerih glavna sezona pravkar prihaja. Če dodamo še malo popraženih pinjol in v kremo zamešamo skuto, res ne moremo udariti mimo. Jed narežemo na kose kakor torto in še vročo postrežemo skupaj s solato, denimo za kosilo. Kiš pa je dober tudi hladen in je krasen prigrizek ob družabnih večerih z vinom ali pivom.

Kiš z vrtnimi šparglji

Potrebujemo: 200 g gladke (lahko polnozrnate) moke, 125 g masla, slab deciliter vode, ščep morske soli, ščepec popra. Za nadev še 1 kg svežih vrtnih špargljev, 3 jajca, 125 ml sladke smetane, 125 ml mleka, 100 g naribanega sira (edamec, gavda ali podobno), morsko sol, krušne drobtine, olivno olje, maslo.

Priprava: Moko, na koščke narezano maslo, vodo in kanček soli zgnetemo v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo, zavijemo v prozorno folijo in pustimo vsaj pol ure počivati v hladilniku. Če nimamo časa, da bi testo pripravili sami, ga lahko nadomestimo tudi s kupljenim listnatim testom. Razvaljamo ga in preložimo v model oziroma pekač za pito, pri tem pa pazimo, da je testa dovolj, da ga lahko po robovih pekača povlečemo navzgor. Pekač porinemo v pečico, segreto na 180°C, in samo testo pečemo slabih deset minut. Medtem šparglje od vrha navzdol nalomimo na 2–3 centimetre dolge kose. Olesenele dele, kjer se špargelj ne prelomi več, odstranimo. V ponev damo malo olivnega olja ter na njem na hitro, največ dve minuti, popečemo šparglje. Medtem stepemo jajca, zmešamo s sladko smetano, mlekom in sirom ter začinimo s soljo in poprom. Popečene šparglje porazdelimo po pečenem testu, prelijemo z jajčno-mlečno mešanico in potresemo z drobtinami. Na vrh razporedimo še kosme masla, nato pa vrnemo v pečico in pečemo še približno pol ure, da dobi zlato rjavo barvo.