Če bi jedi razvrščali po družabnosti, bi fondi najverjetneje zasedel prvo mesto. Gre namreč za jed, pri kateri ne sedimo dlje kot za dolžino roke od sredine mize, na kateri tiho brbota v kotliču, pod katerim poplesuje moder plamenček. Fondi ni navadna jed, zbrani za mizo so videti, kot bi igrali karte, mikado, domino ali kakšno podobno družabno igro, ko v lonec pomakajo izbrane koščke, nabodene na tenke dolge vilice, tradicionalno označene s pikami kot na igralni kocki. Fondi ni le obrok, ki ga zaužijemo, ker smo lačni, ampak pravi dogodek, nekaj posebnega; če ga pripravimo, to že samo po sebi pričara pridih prazničnega, močan pečat pusti tudi modri plamenček, ki ga uravnavamo s pripiranjem odprtin za zrak. Nastanek fondija pa niti ni tako zelo prazničen. Prebivalci švicarskih odročnih vasic so bili nekoč v dolgih zimah odrezani od sveta in so se morali z živežem preskrbeti vnaprej. Sveže hrane ni bilo, sir in kruh, ki so ju sicer imeli dovolj, pa sta postajala suha in trda. Domislili so se, da bi lahko sir pogreli z nekaj vina in zelišči, vanj pa namakali star kruh. Tako se je rodil klasični sirov fondi, ki ga romantiki še danes najraje uživajo pozimi v kakšni topli koči v zasneženih planinah. V nasprotju s Švicarji so Francozi v srednjem veku iznašli mesni fondi. Ko so delali v burgundskih vinogradih, ni bilo časa za dolgo malico, pa so si kje ob robu zakurili pod kotličem olja, v katerem si je lahko vsak sproti na hitro popekel manjši kos mesa, ga snedel in se vrnil na delo. Za mesni praznični fondi ne potrebujemo drugega kot poljubno prvovrstno meso, ki ga močno ohlajenega, skoraj zamrznjenega (zaradi lepše oblike) narežemo na manjše kocke, ki jih nato vsak sam sproti pomaka v kotlič, ki mu Francozi pravijo caquelon, z vrelim oljem na sredi mize. Pri tem bodimo pazljivi! Poleg ponudimo dober svež kruh in različne omake – mlečne, zelenjavne in pikantne – ter svežo zelenjavo. Če so glavne silvestrske jedi že izbrane, pa nemara pripravimo čokoladni fondi, ki je baje ameriškega izvora, ampak so ga izumili tamkajšnji švicarski izseljenci. Izvirni recept vsebuje mlečno čokolado znamke Toblerone in malo jedilne čokolade. Ko to v »caquelonu« stalimo, dodamo smetano in gladko razmešamo, tik preden postavimo na mizo, pa dodamo še kakšno šilce češnjevega žganja. V takšen fondi pomakamo rezine banane, krhlje mandarine, rezine kivija, v sezoni jagode, poleg tega pa še razno pecivo, biskvit in španske vetrce. Pri vsem skupaj velja poudariti, da rokovanje z živim plamenom na mizi ni priporočljivo za nerodneže in tiste, ki kanijo globoko gledati v kozarce, saj so posledice lahko precej hude. Če s temi rečmi niste posebej spretni, si lahko omislite električni fondi, ampak skoraj vsa romanca s tem žal nujno izostane.
Mesni fondi
Potrebujemo 1 kg goveje pljučne pečenke ali drugega mesa (tudi svinjina, perutnina) prve kategorije, 1 strok česna, olje za cvrtje (po možnosti sezamovo ali arašidovo), 4 dl paradižnikove omake, 2 žlici smetane, 4 žlice majoneze, 1 žlico sesekljanega pehtrana, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 1 kisla kumarica, 12 izkoščičenih zelenih ali črnih oliv.
Meso dobro očistimo, operemo in osušimo s papirnatimi kuhinjskimi krpami. Narežemo ga na dva centimetra velike kocke. Kumarico in olive drobno nasekljamo. Pripravimo omake in jih pikantno začinimo; majonezo zmešamo z zelišči, skodelico paradižnikove omake zmešamo z olivami, skodelico paradižnikove omake zmešamo s kumarico; skodelico paradižnikove omake zmešamo s smetano. Omake v skodelicah serviramo na mizo. Česen olupimo. V jekleno emajlirano ali litoželezno posodo za mesni fondi vlijemo olje in dodamo česen. Posodo pristavimo na kuhalnik in olje dobro segrejemo. Pazimo, da se iz olja ne bi začelo kaditi. Česen kmalu odstranimo, še preden začne rjaveti, posodo z vrelim oljem pa prinesemo na mizo in jo postavimo na špiritni gorilnik. Gostje posamezne koščke mesa nabadajo na dolge vilice oziroma nabodala za fondi in jih svetlo rjavo opečejo v olju, nato pa pomakajo v omake in pojedo. Poleg postrežemo dober svež kruh, različne kose zelenjave in različne solate.
Sirov fondi
Potrebujemo 400 g grojerja, 200 g ementalca, 3 dl suhega belega vina (ali rozeja za rožnati fondi), 1 dl češnjevega likerja, 2 žlički jedilnega škroba, 1 žličko limonovega soka, sveže zmlet beli poper, muškatni orešček, 1 strok česna.
Česen olupimo in razpolovimo, potem pa z njim natremo posodo za fondi. Grojerju in ementalcu odstranimo skorjo ter ju drobno naribamo. Jedilni škrob raztopimo v vinu. V odišavljeno posodo za fondi nalijemo vino in ga segrejemo. Nato med mešanjem postopoma dodamo naribani sir, da se stopi. Prilijemo češnjevec in limonov sok. Nazadnje izdatno začinimo s sveže mletim belim poprom in ščepcem muškatnega oreščka. Ko nastane gladka in mehka zmes, jo urno prelijemo v posodo za fondi in postavimo na grelnik. Plamen naravnamo na čim manjšo moč, da se sir v posodi ne prismodi. Poleg ponudimo kocke dovolj kompaktnega kruha, da ne zdrsne z vilic. Če želimo, lahko poleg kruha ponudimo tudi manj tradicionalne popečene kocke pustega mesa, denimo piščančjega fileja, razkoščičene olive, kocke pečenega krompirja, sveže paprike…, ki jih vsak jedec sproti natika na vilice za fondi in pomaka v sirovo kremo. Poleg ponudimo vino, ki smo ga uporabili za pripravo fondija, ali tradicionalen nesladkan vroč čaj.
Čokoladni fondi
Potrebujemo 500 gramov čokolade po želji (temne ali mlečne, po želji tudi bele), 200 mililitrov sladke smetane, različne vrste sadja (banane, jagode, hruške, suhe marelice, fige, suhe slive …), skodelico kokosove moke, skodelico nasekljanih lešnikov, na kocke narezan biskvit.Sadje očistimo in narežemo na kocke. Kokosovo moko in lešnike damo v servirne posode, prav tako narezan biskvit. Čokolado nalomimo v posodo za fondi in jo na parni kopeli počasi stopimo. Med stalnim mešanjem prilijemo smetano. Nato posodo postavimo na mizo. Dovolj je, da jo segrevamo s svečo. Gostje v stopljeno čokolado namakajo sadje in biskvit, ki ga po želji povaljajo še v kokosovi moki ali lešnikih.
