Fižol izvira iz Južne Amerike, zato se mu v mehiških restavracijah težko izognemo, pri nas pa smo ga začeli gojiti v 17. stoletju. Njegovo ime smo najbrž povzeli po Avstrijcih, ki so mu nekoč dejali fisole, morda po Benečanih, ki so jedli fasolo, Furlani so kuhali fasul, medtem ko Italijani danes v knjigah luščijo fagiolo. Po latinsko se mu reče phaseolus, kar pride iz grškega imena phaselos. Bizantinci so prebirali suh phasouli, iz tega pa izvira srbski pasulj in krog je sklenjen! Kdo bi si mislil, da fižol in pasulj izvirata iz enega in istega imena … Kadar kupujemo fižol, se splača poiskati domačega, saj je ta okusnejši od onega iz veleblagovnic, ki je večinoma uvožen s Kitajskega. Domač fižol prodaja tudi marsikateri kmet, dobiti ga je moč na tržnici, morda celo pri sosedu, res pa je, da je njegova cena pogosto višja kot za kakšen dober kos mesa. Pridelava fižola je pravzaprav za čuda pri nas še neodkrita tržna niša. In če pogledamo, koliko njiv je na sončni strani Alp neobdelanih, njihovi lastniki pa tarnajo nad krizo … Pa pustimo to. V Hrovači pri Ribnici vsako leto pripravijo fižolov dan, festival, na katerem domačega ribničana pripravljajo na vse mogoče načine; fižolova klobasa, fižolov kruh, kisli fižol, fižolova juha, fižolova torta in celo fižolov sladoled je le peščica jedi, ki jih lahko pripravimo s tako preprosto surovino. Na vse možne načine si ga lahko pripravimo, če se le po tem ne nameravamo dolgo zadrževati v nepredušno zaprtih prostorih ali celo rudniku; eksplozije metana tam niti niso tako redke … Kuhan fižol lahko tako v strokih kot v zrnu, če ne gre drugače, kupimo v pločevinkah, z malo muje pa ga raje skuhajmo sami, po možnosti domačega, ne uvoženega z onega konca sveta, kakršnega prodajajo naše trgovine. Resda ga je treba čez noč namočiti in potem precej dolgo kuhati, ampak izvrsten okus bo poplačal ves trud. Beli fižol se poleg pasulja oziroma fižolovega golaža izvrstno ujame s popečenimi in ohlajenimi narezanimi lignji v solati. Rdečega lahko dodamo omaki iz mletega mesa, rjavega skupaj z malo čebule primešamo tunini iz pločevinke in dobimo prima zajtrk … Nemara pa se lotimo feijoade, portugalske oziroma brazilske fižolove jedi. Gre za različico pikantnega pasulja iz belega ali črnega fižola s prekajeno klobaso, ki ga postrežejo s kuhanim rižem in blitvo ter rezinami pomaranče, kakor prikazuje fotografija.

Fižolova enolončnica

Potrebujemo 300 g domačega suhega fižola, 500 g krompirja, 100 g korenčka, 1 čebulo, 3 žlice olivnega olja, 1 dl kisle smetane, 2 žlici moke, morsko sol, zdrobljen čili ali sveže zmlet črni poper, strok česna, 1 lovorov list, šetraj, majaron.

Fižol operemo in čez noč namočimo v hladni vodi. Nato ga odcedimo in prilijemo toliko vode, da ga za prst prekrije. Dodamo lovorov list, zavremo in kuhamo približno 50 minut, da se fižol zmehča. Krompir in korenček olupimo in zrežemo na kocke, pristavimo v hladni vodi, zavremo in kuhamo približno 20 minut. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo ter popražimo na olju. Dodamo sesekljan česen, pomokamo, premešamo in zalijemo s kozarcem hladne vode. Ko zavre, prilijemo k fižolu. Dodamo še krompir in korenček, zavremo in kuhamo še 10 minut. Če jed postane pregosta, jo zalivamo z vodo od kuhanja krompirja in korenja. Šele zdaj dodamo sol (sicer se fižol kuha zelo počasi) in poper ter ostale začimbe, nazadnje pa prilijemo še kislo smetano in premešamo ter odstavimo. Fižolovo enolončnico ponudimo kot samostojno jed, najbolj lačni jo bodo jedli skupaj s kruhom.

Špageti z belim fižolom

Potrebujemo, 250 g špagetov, 400 g kuhanega belega fižola (lahko iz pločevinke), 1 čebulo, 1/2 ekološko pridelane limone, 6 žlic ekstra deviškega olivnega olja, 40 g parmezana, zdrobljen čili, 2 stroka česna, 1 žličko sesekljanega rožmarina, 1 žlico sesekljanega peteršilja.

Po navodilih na embalaži na zob skuhamo testenine. Medtem v veliki ponvi na olju na hitro popražimo sesekljana čebulo in rožmarin ter sesekljan česen (ne sme se obarvati!). Fižol odcedimo, oprhamo s hladno vodo in še enkrat odcedimo. Stresemo ga na popraženo čebulo, dodamo naribano limonino lupinico in sok, čili in sesekljan peteršilj. Premešamo, da se fižol dobro segreje. Medtem grobo nastrgamo parmezan. Kuhane testenine odcedimo in stresemo na druge sestavine v ponev. Dodamo parmezan, dobro premešamo in odstavimo na toplo za nekaj minut. Postrežemo kot toplo predjed ali lažjo samostojno jed.

Fižolovo-mesna musaka

Potrebujemo 1 kg zelenega stročjega fižola, 2 čebuli, 750 g mlete govedine (pleče, vrat), 3 dl paradižnika v koščkih (poleti uporabimo dva sveža paradižnika), lonček čvrstega jogurta, 4 žlice ekstra deviškega olivnega olja, 3 jajca, morsko sol, sveže zmlet beli poper, nekaj vejic peteršilja, ščepec majarona.

Stročji fižol očistimo, mu odstranimo morebitne niti in ga podolžno razpolovimo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V posodi segrejemo polovico olja, na katerem popražimo polovico sesekljane čebule. Dodamo stročji fižol, pokrijemo in počasi dušimo do mehkega. Po potrebi prilivamo vodo. V drugi posodi segrejemo preostalo olje, na katerem prepražimo preostalo čebulo. Primešamo mleto meso, ga začinimo z majaronom in pražimo, da se obarva sivo, tekočina pa izpari. Prepraženo meso odstavimo in ohladimo. Peteršilj drobno sesekljamo. Pečico segrejemo na 180 °C. Ohlajenemu mesu primešamo eno jajce, sol, poper in sesekljan peteršilj. V naoljen globlji pekač enakomerno razdelimo polovico stročjega fižola. Po njem razdelimo mleto meso, ki ga prekrijemo s preostalim fižolom. Kislo smetano, preostali jajci in nekaj žlic vode gladko razžvrkljamo ter nalijemo po stročjem fižolu. Na vrh razporedimo koščke paradižnika (poleti pa njegove rezine) in pekač za eno uro položimo v segreto pečico. Skupaj z listnato solato postrežemo kot glavno jed.

Stročji fižol z lisičkami

Potrebujemo 500 g zamrznjenega stročjega fižola, 500 g zamrznjenih lisičk, 2,5 dl paradižnika v koščkih ali paradižnikovega pireja, 2 čebuli, 2 krompirja, 4 žlice olivnega olja, morsko sol, sveže zmleto poprovo mešanico, muškatni orešček, 2 stroka česna, korenček, šopek zelene, šopek peteršilja.

Če imamo zamrznjene cele lisičke, jih napol odmrznemo in večje razpolovimo, če imamo narezane, ta korak preskočimo. V večji lonec vlijemo malo olivnega olja in dodamo sesekljano čebulo. Pristavimo in ko se začne pražiti, dodamo še sesekljan česen in polovico sesekljanega peteršilja. Med občasnim mešanjem počasi pražimo, da začne čebula svetlo rumeneti. Dodamo lisičke, stročji fižol, na kocke narezan krompir in narezan korenček. Premešamo, pokrijemo in dušimo tri minute. Po potrebi zalijemo z vrelo vodo ter začinimo s soljo, poprom in naribanim muškatnim oreščkom. Premešamo in počasi kuhamo deset ali petnajst minut, da se krompir nekoliko zmehča. Nato dodamo paradižnik, preostali sesekljan peteršilj in zeleno. Premešamo, nato pa vse skupaj počasi kuhamo še tri minute oziroma tako dolgo, da so vse sestavine kuhane. Postrežemo kot samostojno jed ali kot prilogo k mesnim jedem.

Zoran Triglav (Foto: Luka Cjuha)