Dober paradižnik je luksuz

Lastniki hiš z vrtovi in vrtičkarji imajo zaradi svoje pridnosti srečo, da lahko v poletnih mesecih v svojem lastnem vrtu obirajo aromatične rdeče sadeže, primerne za vrsto različnih jedi. Neredki prisegajo na načelo »z vrta naravnost v usta« in v paradižnik ugriznejo le trenutek po tistem, ko so ga utrgali. Letos pa jo je domačim pridelovalcem v veliki meri zagodlo vlažno vreme in številni so cele rastline, na katerih so bingljali krmežljavi počrneli sadeži, kratko malo populili s koreninami vred. Več sreče so imeli le tisti, ki jim paradižnik raste pokrit, v topli gredi, kjer je vlago mogoče regulirati, in oni, ki ga gojijo na bolj prepišnih legah, tudi na terasah, kjer je vlage nekoliko manj. Marsikdo se bo tako moral letos zadovoljiti s paradižnikom iz veleblagovnice, ki pa je največkrat celo v sezoni izredno slabega okusa. To še zlasti velja za paradižnik, ki ga v hladilnikih pripeljejo od daleč. Paradižnik namreč ne mara nizkih temperatur in celo najokusnejšega domačega uničimo, če ga shranimo v hladilnik. Postal bo namreč trd, kašast in brez okusa. Najbolje ga je hraniti v temnejšem delu kuhinje, obrnjenega s pecljem navzdol. Še najboljšega bomo našli na tržnici, denimo tistega z jadranske obale, kjer je bilo doslej vendarle nekoliko več sonca. Za zrel paradižnik sicer že od nekdaj velja, da poleg potrebujemo le še malo soli, spet drugi dodajo še olivno ali bučno olje, sledi čebula ali česen… Precejšnja podalpska solatna klasika. Rahlo odstopanje od tega predstavljajo rezine paradižnika, oplemenitene z olivnim oljem, svežo baziliko in rezinami mocarele. Če nam to ne tekne surovo, lahko iste sestavine vtaknemo v pečico in jih rahlo popečemo, da se sir stopi. Če pod to v pekač nadevamo še kuhane testenine, dobimo krasen obrok. Na kocke narezanemu paradižniku dodamo enako narezane kumare in papriko ter sveži sir (denimo grško feto) in olive, vse skupaj pa začinimo z olivnim oljem, origanom in soljo, če želimo grško solato. Z njim se dobro ujame tudi lubenica, za katero je prav v teh dneh vrhunec sezone. Narezan paradižnik na hitro zdušimo ali zgolj pogrejemo na popraženi čebuli, dodamo poljubne sredozemske začimbe in nastane okusna omaka za testenine. Če paradižnik, kumare, melono in nekoliko ledu gladko sesekljamo, primešamo jogurt in začinimo s poprovo meto ter čilijem, dobimo hladno poletno juho. Kadar je paradižnika v izobilju, iz njega s popraženo čebulo in začimbami pripravimo omako, ki jo lahko shranimo za hladnejši del leta. Že pripravljeno omako iz zrelega paradižnika lahko vse leto kupimo tudi v trgovini, a pri tem velja izbrati tisto v steklenih kozarcih. Najboljši način dolgotrajnejšega shranjevanja paradižnika so dognali na jugu Italije, kjer sadeže razpolovijo, nasolijo in posušijo na soncu. Tudi takšnega lahko kupimo in sesekljanega uporabimo za kuhanje, okus je veliko intenzivnejši od svežega.