Sedemletni izdajalec in 71-letni perverznež
Pirjevec si je Turkovo kritiko prislužil (tudi) zaradi poitalijančenega imena Giuseppe Pierazzi, pod katerim je bil v času fašistične Italije rojen v Trstu. Po drugi svetovni vojni se je z družino preselil v Beograd, vendar so se Pirjevčevi zaradi nestrinjanja s komunističnim režimom vrnili v Trst. Ker je bilo na Pirjevčevem spričevalu v Beogradu že zapisano ime Josip Pirjevec, kasneje v Trstu pa ponovno Giuseppe Pierazzi, so zgodovinarja, ki je bil v času vrnitve v Italijo star komaj sedem let, nekateri mediji obtožili kameleonstva.
Oster je bil tudi Turk v svoji kolumni junija 2011: »Pirjevec je stopil v nenavaden tip renegatstva. Svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem,« je bil do golobradega Giuseppeja, ki je v času sporne kolumne kot 71-letni Jože Pirjevec ravno izdal knjigo Tito in tovariši, kritičen Boštjan Marko Turk. Profesor z ljubljanske filozofske fakultete je v kolumni z naslovom Referenti in renegati, v kateri je analiziral tudi Pirjevčevo novo knjigo, med drugim zapisal tudi: »Italijani imajo radi perverznost: drži se jih od Borgijcev preko Mussolinija do sedanjega premiera. Pierazzi na to ni imun. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo izpostavili naklonjenost dela slovenskega 'zgodovinopisja' do Jovankinih 'ziz'.«
Obramba očita dvojna merila
Turk zagovora včeraj še ni mogel podati, saj je bil razpisan le predobravnavni narok. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je tako le posredoval svoje osebne podatke in premoženjsko stanje (mesečno z različnih naslovov zasluži približno od pet do šest tisoč evrov neto), ter podal izjavo, da krivde ne priznava. Njegov odvetnik Radovan Cerjak je z dokaznimi predlogi nakazal smer obrambe: V spis je vložil novinarski prispevek portala siol.net, ki piše o selitvi sedemletnega Pirjevca v Beograd in nazaj v Trst. »Ko je Jože Pirjevec leta 1947 odšel v Italijo, tam ni bilo več fašistov,« je pojasnil odvetnik Cerjak, ki je sodišču hkrati predlagal, naj preveri vsa Pirjevčeva dela, ki so objavljena v Wikipedii. Zanima ga namreč, s kakšnim imenom se je Pirjevec na knjigah podpisoval v preteklosti. Prav tako si želi poizvedbe pri upravnih enotah, kdaj in kje si je Pirjevec preimenoval poitalijančeno ime: »Po naših podatkih si je ime v Jožeta Pirjevca spremenil šele leta 2004,« je sodišču razložil Turkov zagovornik, ki bi si rad ogledal tudi televizijski posnetek, v katerem Pirjevec »politično desnico zelo lahkotno označuje s kolaboranti«, ter drugi posnetek, ko protestira ob praznovanju obletnice prve domobranske vaške straže nad Horjulom. Posnetka naj bi po mnenju Cerjaka razkrila Pirjevčeva dvojna merila.
Odvetnik David Sluga, ki zastopa Pirjevca, je sodišče zato najprej pozval, naj se z razčiščevanjem zgodovinskih dejstev niti ne ukvarja, saj gre pri kaznivem dejanju razžalitve za krivdo, tudi če obtoženec na zaničevalen način komentira resnična dejstva in je zaničevanje pravzaprav njegov glavni namen: »Besedilo presega namen informiranja javnosti, saj se spušča v negiranje moralnih lastnosti osebe. Gre za napad na osebnost, medijski umor,« je mnenje zasebnega tožnika povzel Sluga. Kljub temu je za vsak primer v spis vložil fotokopije osmih naslovnic zgodovinskih knjig, ki jih je Pirjevec v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja napisal in izdal v italijanščini in na katerih se je že takrat podpisoval kot Jože Pirjevec.
Prav tako je Sluga predlagal zaslišanje zgodovinarke Milice Kacin Wohinz, ki bo lahko obrazložila okoliščine življenja v zamejstvu in pojasnila splošno znano dejstvo, kako so italijanski fašisti poitalijančevali slovenska imena in priimke. Sojenje se bo nadaljevalo aprila.