A sodnica Maja Šuštar jo je oprostila kaznivega dejanja izdaje in uporabe lažnega zdravniškega spričevala, češ da zdravnik lahko izda takšno spričevalo oziroma potrdilo samo v okviru svojega delokroga oziroma svojih pristojnosti. Sam sebi ga ne more napisati, a ker je Rožmanc-Drašlerjeva storila ravno to (kar ni del njenega delokroga), ne gre za lažno spričevalo, je zaključila sodnica.

Kljub bolezni je delala

Helena Rožmanc Drašler je v začetku lanskega leta dobila vabilo na glavno obravnavo na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču. Kot je včeraj pričala sodnica Ana Jaklič, so obravnavali socialni spor nekega tožnika proti zavodu za zdravstveno zavarovanje, šlo je za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo. Po njenih besedah je šlo za nenavaden primer, saj je tožnikova osebna zdravnica Rožmanc-Drašlerjeva predlagala bolniško za nazaj za daljše časovno obdobje, zato jo je hotela zaslišati. Dan pred zaslišanjem, 25. marca, pa so dobili njeno zdravniško potrdilo, češ da ima od 23. marca akutno obolenje.

Jakličeva je sodni zapisnikarici naročila, naj pokliče v vrhniški zdravstveni dom in prosi za njeno telefonsko številko. Hotela jo je vprašati, kdaj lahko pride na sodišče, ali se dogovoriti, da ji pošljejo določena vprašanja, na katera bi odgovorila kar pisno. A zapisnikarici so v zdravstvenem domu povedali, da je zdravnica v službi in da ima ambulanto popoldne. Ko je zapisnikarica takrat klicala v ambulanto, je bil telefon vseskozi zaseden, tako da z Rožmanc-Drašlerjevo ni govorila. Tudi naslednje dopoldne, tik pred obravnavo, je ni dobila – na recepciji zdravstvenega doma so ji spet pojasnili, da ima ambulanto popoldne.

Zdravnica je na sodišču razložila, da je tiste dni res delala, a bolna. Od začetka marca do osemnajstega je imela že vnaprej načrtovan dopust, in ko se je vrnila, jo je čakala polna ambulanta. Čeprav je nato zbolela, si zato bolniške odsotnosti ni mogla privoščiti. Bila pa je v preveč slabem stanju, da bi poleg dela v ambulanti šla še na sodišče. Da ni bila zdrava, je včeraj potrdil tudi njen zdravstveni tehnik Andrej K. Dejal je, da je kašljala in da je imela verjetno neko okužbo. Po njegovih besedah je velikokrat delala bolna. »Pred nekaj leti je imela takšno reakcijo na cepivo, da je komaj hodila, pa ni šla na bolniško,« je dejal. Dodal je: »V zdravstvu je pač tako. Tudi če si bolan, če se le da, prideš v službo. Če imaš vročino, vzameš lekadol in skušaš delati po najboljših močeh. Če te ni, samo 'potunkaš' sodelavca, ki mora opraviti še tvoje delo...«

Sebi ne more napisati potrdila

Tožilka Petra Plesec je tudi v zaključnem govoru vztrajala, da je zdravnica storila kaznivo dejanje, in predlagala pogojno kazen. Če je bila sposobna opravljati službo in biti tistega dne celo dežurna, potem bi lahko prišla tudi na sodišče. Zdravnica, ki se je zagovarjala brez odvetnika, pa je odvrnila, da se nikakor ne čuti krive, da je bilo zdravniško potrdilo resnično in ne lažno ter da ni nobenega motiva, zaradi katerega bi se hotela izogniti sodnemu zaslišanju.

Sodnica Šuštarjeva je po razglasitvi sodbe razložila, da zdravnik sam sebi ne more napisati zdravniškega potrdila. Kaznivo dejanje stori, če izda lažno spričevalo v okviru svojega delokroga, pisanje potrdila samemu sebi pa to ni. Šuštarjeva je tudi preverila, ali v tem primeru morda ni šlo za kakšno drugo kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, a je ugotovila, da ne. Pa tudi sicer je dejala, da je tožilstvo s svojimi dokazi glede očitkov v obtožnem predlogu ni prepričalo.