Osebam in organizacijam s seznama so zamrznili premoženje v ZDA, ameriškim posameznikom in podjetjem pa je z njimi prepovedano opravljati posle.
Obama je sankcije uvedel proti mafijski združbi Vitezi Templarji iz Mehike, ki nadzira trgovino z mamili na obali Tihega oceana, ter mamilarskima karteloma Los Urabenos iz Kolumbije in Los Cachiros iz Hondurasa.
Na seznamu so tudi vodja kartela iz Tijuane v Mehiki Luis Fernando Sanchez, afganistanski mamilarski vodja Hadži Kotval Nurzai, ki deluje v Pakistanu in je povezan s talibani, ter Slovenec Mihael Karner.
Kot so zapisali na spletni strani ameriškega državnega tožilstva, temelji uvrstitev Karnerja na seznam na zbranih dokazih, po katerih je Karner od leta 2000 vodil globalno mrežo za distribucijo anaboličnih steroidov, ki je prodala na milijone doz steroidov po vsem svetu, tudi več tisoč strankam v ZDA.
Karner naj bi pridobival predhodne sestavine za kemikalije za izdelavo nedovoljenih dopinških preparatov med drugim iz Jugovzhodne Azije, v tovarni v Vzhodni Evropi pa naj bi jih nato izdelali in pakirali.
Ko je prejel spletno naročilo za steroide, jih je v večjih količinah poslal posrednikom v Veliki Britaniji, Italiji, Grčiji in drugod, kjer so jih prepakirali v manjše količine kot posamezna naročila in jih nato posredovali naročnikom. Na ta način naj bi Karner uspel zabrisati dejansko poreklo nedovoljenih preparatov, je še zapisalo tožilstvo.
Če bo Karner obsojen, mu grozi do 20 let zapora
Prihodke od te prodaje naj bi Karner skrival v davčnih zavetiščih. Zvezno sodišče v Massachusettsu ga je skupaj z ženo in bratom leta 2010 obtožilo pranja denarja ter razpečevanja steroidov.
Decembra leta 2010 so ju z ženo aretirali v Avstriji, ZDA pa so zahtevale njuno izročitev, a sta bila aprila 2012 izpuščena po plačilu varščine. Nato sta odšla v Slovenijo, Karner pa je zdaj ubežnik pred zakonom, dodajajo na spletni strani ameriškega tožilstva.
Če bo Karner obsojen na podlagi ameriške obtožnice, mu grozi do 20 let zapora zaradi pranja denarja in kazen v višini 500.000 dolarjev oziroma dvakratne vrednosti premoženja, ki je bilo zaseženo v postopku. Na podlagi obtožb zaradi razpečevanja in uvoza prepovedanih snovi pa mu grozi do deset let zapora ter denarna kazen v višini do 500.000 dolarjev.
Kot še piše na spletni strani ameriškega tožilstva, je bilo skupaj s tokratnim imenovanjem oseb ali organizacij na seznam za sankcije to šele petnajsto takšno predsednikovo imenovanje, odkar so po zakonu o imenovanju najhujših tujih preprodajalcev mamil, t.i. Kingpin Act, junija 2000 na omenjeni seznam uvrstili prve osebe.
Cilj zakona je izvesti finančni pritisk nad tujimi preprodajalci mamil, in sicer tako, da se jim prepreči poslovanje v okviru ameriškega finančnega sistema.