Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je včeraj zavrnila še tretjo zahtevo za sodniško izločitev v primeru Patria. Po vrhovni sodnici Vesni Žalik, ki se kot sodnica poročevalka že ukvarja z reševanjem zahteve Janeza Janše za varstvo zakonitosti, in vrhovni sodnici Barbari Zobec tudi v primeru vrhovnega sodnika Marka Šorlija ni našla razloga, da bi dvomila o njegovi nepristranskosti, zato ni ugodila zahtevi vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca, ki je zahteval izločitev njega in Zobčeve. Mnoge v vrstah pravosodja je presenetila s svojo odločitvijo, Ferlinc pa ima še vedno možnost, da svojo zahtevo dopolni z novimi dejstvi, o čemer bi moral potem odločati senat vrhovnega sodišča.
Dvom o Šorlijevi nepristranskosti
Spomnimo, da je tožilstvo pričakovano zmotila opredelitev Marka Šorlija, sicer vodje kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču, glede tega, kako naj bi senat vrhovnega sodišča rešil zahtevo za varstvo zakonitosti, kar naj bi vzbujalo resen dvom o njegovi nepristranskosti. Iz dopisovanja med Šorlijem in njemu podrejeno Vesno Žalik je bilo namreč jasno razvidno, da po mnenju Šorlija opis kaznivega dejanja v obtožnici, zaradi katerega je bil prvak SDS kasneje pravnomočno obsojen, ni v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Šorli je ocenil tudi, da obstaja velika verjetnost kršitve zakona, zato bi morali izvršitev zaporne kazni prekiniti, zaradi česar je dvakrat pozval Žalikovo, naj nemudoma skliče sejo senata, na kateri bi odločali o prekinitvi zaporne kazni za Janšo. Tožilstvo je zato prepričano, da je Šorli prekoračil svoje pristojnosti, in še, da je želel od sodnice poročevalke doseči prekinitev zaporne kazni brez možnosti, da bi pri tej odločitvi svoje mnenje podalo tudi tožilstvo. Šorlijevo ravnanje je zato vzbudilo dvom o njegovi nepristranskosti, kar je zadosten razlog za izločitev sodnika.
Nina Betetto se z oceno tožilstva ni strinjala, ker »ugotovljena dejstva ne utemeljujejo sklepanja o 'predhodni vpletenosti' Marka Šorlija niti 'dvojni vlogi' v postopku, zaradi česar bojazen, da je pristranski, prav tako ne more biti objektivno upravičena«. Takšnega sklepa po njenem mnenju ne more spremeniti niti Šorlijeva zahteva, naj senat o prekinitvi kazni za Janšo odloča, še preden se o zahtevi za varstvo zakonitosti izjasni tudi vrhovno tožilstvo – ker takšno ravnanje »ne more pomeniti nedovoljenega prejudiciranja zadeve in zato podlage za izločitev sodnika«. Podpredsednica vrhovnega sodišča v obrazložitvi sicer priznava, da je Šorli v svojih dopisih izrazil dvom o »sklepčnosti izreka sodbe«, vendar je hkrati dodal, da še ne more podati dokončnega mnenja o utemeljenosti zahteve za varstvo zakonitosti, zato sama ne vidi razloga za dvom o njegovi osebni nepristranskosti.
Moral bi celo v disciplinski postopek
Nekaj naših sogovornikov iz vrst pravosodja je nad odločitvijo Betettove presenečenih, sprva že zato, ker se Šorli tudi kot predstojnik oddelka sploh ne bi smel vsebinsko vtikati v delo posameznih sodnikov (sodniki so namreč pri svojem delu povsem samostojni in neodvisni), kaj šele, da bi se opredeljeval do sodb, četudi takšno oceno na koncu omili s pojasnilom, da to ni njegovo dokončno mnenje. Pri odločanju o izločitvah sodnikov je treba sicer vedno opraviti tako imenovani subjektivni in objektivni test, pri katerem se prvi nanaša na pojasnila izločanega sodnika o domnevno spornem ravnanju, drugi pa na to, kako ravnanje tega sodnika razume povprečna javnost. Pri slednjem gre torej predvsem za videz nepristranskosti, ki ne sme biti okrnjen, da je mogoče še vedno zaupati v sodnikovo objektivnost.
Po mnenju naših sogovornikov se je podpredsednica vrhovnega sodišča pri svoji odločitvi naslonila predvsem na subjektivni test in s tem na Šorlijeva pojasnila, čeprav po njihovi oceni ni dvoma, da se je kot vrhovni sodnik v tem primeru navzven že preveč jasno opredelil do primera Patria – zato bi moral biti izločen. Zaradi njegovega ravnanja v tem primeru in vmešavanja v delo sodnice poročevalke pa bi moral po njihovem mnenju predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša proti Marku Šorliju sprožiti celo disciplinski postopek.
Tako pa bo, če tožilstvo vendarle ne bo dopolnilo svoje zahteve za izločitev in z njo uspelo, Šorli na koncu celo sedel v senatu vrhovnega sodišča, ki bo odločal o zadevi Patria. Kot vodja kazenskega oddelka bi namreč moral biti v senat imenovan avtomatično.