V eni od januarskih noči tistega leta sta zamaskirana moška pozvonila na vratih hiše v Blažičevi ulici v Ljubljani. Na sebi sta imela rokavice, eden je držal pištolo, drugi pa kol. Ko je Srečko Č. odprl vrata, sta ga vrgla po tleh, zagrabila za lase in mu zvezala roke na hrbtu. Sledile so grožnje in začela sta brskati po hiši. Doma je bila tudi lastnikova pastorka, ki je morala ležati na postelji, medtem ko sta odpirala omare. Ko se je pozneje vrnila še žena, roparjev najprej sploh ni jemala resno – mislila je, da gre za potegavščino, saj je naslednji dan praznovala rojstni dan. Da to ni res, ji je bilo jasno šele, ko sta ji pokazala na tleh zvezanega moža. Sicer pa, če ne bi prišla domov, bi Srečko Č. morda ostal celo brez prsta. Eden od roparjev mu namreč ni mogel sneti prstana in je predlagal, da mu kar odrežeta prst. A žena mu ga je namilila in nasilneža sta se le dokopala do zlatnine. Na koncu sta vse tri zaklenila v garderobo in jim zabičala, naj bodo tiho. Nekaj časa sta še hodila po hiši, potem pa izklopila vse varovalke in izginila. Skupaj z njima pa tudi za nekaj več kot 6200 evrov različnih predmetov, od CD-predvajalnika in fotografskega aparata do zlatnine in prenosnega telefona ter gotovine.
Obsodilna sodba razveljavljena
Tožilstvo je prepričano, da sta se za maskirnima kapama skrivala Koprivnikar in Mitrić, ki sta bila v tistem času gojenca prevzgojnega doma Radeče. Dvojica trdi, da je bila usodno noč v domu, vodstvo doma pa, da sta imela prosti izhod. Leta 2002 so ju zaradi tega in še enega ropa že obsodili, a je višje sodišče tri leta pozneje sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na omenjeni rop (zanj sta prej sicer dobila po štiri leta zapora).
Novo sojenje se je začelo šele oktobra 2012 s predobravnavnim narokom in takrat se je spet zataknilo. Mitrić je razložil, da so ga na podlagi evropskega pripornega naloga malo pred tem prijeli v Švici in izročili Sloveniji. Izročitev je temeljila na zahtevi naše države, češ da ga tu čaka prestajanje neke zaporne kazni (ne pa tudi sojenje zaradi ropa). Zato je moralo nato naše sodišče vprašati švicarske pravosodne organe, ali soglašajo s tem, da mu sodijo tudi za rop. Kratovac-Prokopovićeva je zdaj povedala, da so jih zavrnili, ker bi po švicarski zakonodaji kaznivo dejanje medtem že zastaralo. Toda po besedah sodnice mu vseeno lahko sodijo, saj je po tistem, ko je prestal zgoraj omenjeno zaporno kazen, prostovoljno ostal v Sloveniji.
V zaporu ne bo več kot 30 let
V tem času si je Mitrić očitno nekoliko uredil življenje, ima partnerico in dva majhna otroka, Koprivnikarja pa so na sodišče pripeljali z Doba. Prišel je v spremstvu kar treh paznikov, tako roke kot noge je imel vklenjene tudi v sodni dvorani – iz zapora so sodnico obvestili, da iz varnostnih razlogov. Na Dobu je zaprt zaradi umora komaj 18-letne Nine Dobrič leta 2002. Dobil je 30 let zapora, njegov pajdaš Simon Trančar pa 15. Oba naj bi bila vpletena tudi v umor Zagorjana Stojana Kranjca, tudi v letu 2002, a sojenje še ni končano. Sodni spis je šel že skozi roke več sodnikov, zadnja obravnava je bila februarja lani, sojenje pa se bo predvidoma nadaljevalo po sodnih počitnicah. A kakršno koli kazen bi v primeru obsodilne sodbe že dobil (tako za rop kot za Kranjčev umor), mu zato, ker že prestaja najvišjo možno kazen, v zaporu ne bo treba ostati več kot 30 let.
