»Namen mednarodnega projekta Biti kompetenten (Competent To Do) je usposobitev tutorjev za delo z ženskami na prestajanju zaporne kazni in po njej ter prenos dobrih praks izobraževanja iz Nemčije v Slovenijo, Litvo in na Hrvaško. Končni cilj pa je motivacija žensk, da med prestajanjem kazni in po njej pridobijo poklicne ter socialne veščine za uspešnejše nadaljnje izobraževanje. S tem si bodo olajšale vstop na trg dela in si izboljšale možnosti samozaposlitve,« je povedala Tatjana Brank Pečko iz zavoda MiT – Zavoda za širšo družbeno sprejemljivost in sprejetost ter sodelavka izobraževalne ustanove CDI Univerzum, ki je nosilec projekta v Sloveniji.
Učitelji brez ustreznih znanj
Osnovni problem izobraževanja v slovenskih zaporih je, poudarja Brank-Pečkova, ker v njih danes poučujejo učitelji iz različnih okolij – bodisi iz osnovnih in srednjih šol bodisi iz ljudskih univerz –, ki nimajo ustreznih znanj za delo s tovrstnimi ciljnimi skupinami. Še posebno pa ne za prepoznavanje specifičnih potreb žensk na prestajanju kazni – glede na specifiko okolja, v katerem se nahajajo. »Če se že kaj naredi v tej smeri, gre izključno na račun moških zapornikov. Zakaj? Ker je družba še vedno osredotočena na moške in ker je zaprtih manj žensk. Se je pa v edinem slovenskem ženskem zaporu na Igu v zadnjem letu tudi to spremenilo: število zaprtih in priprtih žensk se je skoraj podvojilo. Trenutno jih je 82,« pojasnjuje sogovornica.
Po vrnitvi iz Berlina, kamor se bo prihodnji mesec na teoretično in praktično usposabljanje podalo osem slovenskih učiteljev, bodo v ženskem zaporu na Igu sestavili pilotno skupino obsojenk. Bodoči tutorji bodo izbrane udeleženke usposobili in izobrazili s splošnimi podjetniškimi in socialnimi kompetencami, tako da se bodo po prestani zaporni kazni lažje vključevale v nadaljnje izobraževanje in na trg dela.
»Tutorji bodo tri mesece vsebine vodili tako, da bodo obsojenke primerno usposobljene za življenje izven zaporskih zidov. Iz skupine bomo izbrali dve udeleženki in jima ponudili brezplačno poklicno izobraževanje tudi po prestani kazni. Dve leti ju bomo spremljali in dali vse od sebe, da jima poiščemo tudi zaposlitev,« napoveduje Brank-Pečkova.
Problematične so tudi bivanjske razmere
V Berlinu bodo sodelujoči pri projektu Biti kompetenten skušali ugotoviti tudi, kaj od tistega, kar tam nudijo zapornicam in se pri nas razume kot nadstandardno, lahko uporabijo glede na slovenski zaporski sistem. Po besedah Brank-Pečkove bo treba prilagoditi in nadgraditi predvsem način izobraževanja, ki je v Nemčiji maksimalno podprt z računalniško tehnologijo, pri nas pa je šele v povojih.
Želijo pa si tudi, da bi pripomogli k spremembam bivanjskih pogojev, ki bodo bolj primerni za potrebe ženske populacije. Ker se v ženskem zaporu na Igu soočajo s precejšnjimi prostorskimi težavami, se pojavljajo tudi težave, povezane s higieno in z zdravjem zaprtih žensk, prav tako z varnostjo, posega pa se tudi v njihovo zasebnost. »Ženske imajo v primerjavi z moškimi drugačne potrebe glede higiene, dodatne potrebe imajo tudi glede ginekološkega zdravja in porodništva. Dejstvo je, da so ženske tudi matere, ki bi morale imeti zagotovljene pravice za dostojanstveno preživljanje časa z otrokom – tako tiste, ki so zaradi oddaljenosti kraja bivanja prikrajšane za pogostejše obiske svojih otrok, kot tiste, ki prestajajo zaporno kazen skupaj z otrokom do njegovega enega leta starosti. In takih je v zadnjih letih vse več,« razlaga Brank-Pečkova.
Zaradi prostorske stiske so v našem edinem ženskem zaporu skupaj tako pripornice kot zapornice, pa tudi obsojenke, ki so kaznovane za precej različna kazniva dejanja. Vse to je po besedah naše sogovornice sporno. »V moških zaporih je to nekoliko drugače. Dob je namenjen obsojencem z daljšimi in najdaljšimi zapornimi kaznimi, medtem ko v preostalih zavodih obsojenci prestajajo krajše kazni. Na Igu je zaposlenih tudi nekaj moških paznikov, kar bi bilo treba v prihodnje nedvomno spremeniti,« poudarja Brank-Pečkova, ki že 12 let sodeluje pri izobraževanju zapornikov.