Želja javnosti, da »krivci za krizo to tudi plačajo«, je za zdaj le delno izpolnjena. Čeprav so nekateri gospodarstveniki, ki so z nezakonitim igranjem na srečo zakockali usodo velikih družb, že za zapahi, se mnogi za zdaj še uspešno oklepajo svojega premoženja, do katerega so se dokopali tudi s pomočjo nezakonitih manevrov.
Da terjanje nagrabljenega denarja od padlih članov slovenskih elit ne poteka gladko, nazorno nakazuje tudi zaplet po sicer že (vsaj delno) pravnomočni sodbi v zadevi Merkur, zaradi katere je moral nekdanji prvi mož gorenjskega trgovca Bine Kordež za šest let in pet mesecev za zapahe. V sojenju na ljubljanskem okrožnem sodišču je padla sodba, da morajo Kordež in soobsojeni v zapor, hkrati pa morajo Merkurju vrniti devet milijonov evrov, za kolikor so ga oškodovali.
Okrožno sodišče je zavarovalo tudi Kordeževo premoženje, višje sodišče pa je sodbo v delu, po katerem bi morali obsojeni vrniti dobrih devet milijonov evrov (na prvi stopnji so ugodili premoženjskemu zahtevku Merkurja), razveljavilo in jo vrnilo na okrožno sodišče v ponovno sojenje, na katerem ponovno odločajo tudi o domnevni odgovornosti nekdanjega člana uprave Merkurja Milana Jelovčana.
Ukradeni milijoni v proračun ali Merkurju?
Višje sodišče, ki je Kordežu zaporno kazen denimo še povišalo, je hkrati opozorilo, da Merkur obsojene na kranjskem sodišču v pravdnem postopku že toži zaradi oškodovanja gorenjskega trgovca. Ker je prišlo do podvajanja zahteve o odškodnini, morajo v Ljubljani ponovno presoditi o teh novih okoliščinah. A tu se lahko pojavi nov zaplet: če bo ljubljansko sodišče presodilo, da je bolj primerno, da Merkur svoj denar terja prek pravdnega postopka, ki ga je začel vzporedno na lastno pest, lahko sodišče od Kordeža in soobsojenih devet milijonov zahteva tudi po »klasični« kazenski zakonodaji, po kateri mora obsojenec tako imenovano protipravno pridobljeno premoženjsko korist vrniti – toda v proračun. S tem pa bi sodišče nehote v neugoden položaj postavilo Merkur, ki nato v pravdi dejansko ne bi imel več kje vzeti terjanega denarja.
Orodja, s pomočjo katerih naj bi država in oškodovanci prišli do denarja, niso še najbolje usklajena, in vprašanje je, koliko od 300 milijonov evrov premoženja obtožencev, ki jih je državno tožilstvo zavarovalo (obtoženci z njim ne morejo razpolagati), bo na koncu tudi iztrganih iz grabežljivih rok padlih gospodarstvenikov in kriminalcev. 300 milijonov zavarovanih nepremičnin in drugih sredstev se sicer nanaša zgolj na orodja kazenske zakonodaje, po kateri ima država možnost, da nezakonito pridobljeni denar po pravnomočni sodbi odvzame obsojencem, ki pa poskušajo zadnja leta svoje premoženje za nameček zaščititi še z vpisom najverjetneje fiktivnih zemljiških dolgov.
Hrvaški scenarij mogoč tudi pri nas
V naši soseščini so uspešnejši. V sosednji Hrvaški, po kateri se v zadnjem času v marsičem lahko le zgledujemo, je pred časom odmevala novica o »čiščenju« garaž in skladišč z odvzetimi avtomobili in jahtami obtožencev in obsojencev, ki jih je država podarila dobrodelnim organizacijam in zdravstvenim ustanovam. Podobna usoda je doletela tudi nekatere zasežene luksuzne vile in stanovanja. Sporočilo »vzeti kriminalcem in dati revnim ter pomoči potrebnim« je močno. Tovrstna akcija je na papirju mogoča tudi pri nas, vendar pa za zdaj o večjih »donacijah« premoženja kriminalcev neposredno pomoči potrebnim še nismo imeli priložnosti poročati. Redke so tudi predčasne prodaje zaseženega premoženja, čeprav njegova hramba in servisiranje državo nemalo staneta.
»Hramba zavarovanega premoženja predstavlja velik izziv in strošek, zlasti če gre za stvari, ki jim hitro pada vrednost. V tem primeru zakon o kazenskem postopku omogoča predčasno prodajo zavarovanega premoženja in deponiranje izkupička do konca postopka. Ta možnost se po naši presoji ne uporablja dovolj pogosto. Zakon o kazenskem postopku – poleg prodaje odvzetega premoženja v korist proračuna – prav tako omogoča izročitev premoženja državnemu organu ali organizaciji – zaradi uporabe v splošno korist,« pojasnjuje član specializiranega tožilstva Stanislav Pintar.
Višja kazen za tiste, ki premoženje skrivajo
Kazenska zakonodaja ima po mnenju tožilcev kar nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba za uspešnejši boj proti gospodarskemu in organiziranemu kriminalu na področju odvzema nagrabljenega premoženja, ki kriminalce najbolj boli, odpraviti: »Že v postopku spreminjanja kazenskega zakonika smo se na tožilstvu zavzemali za uvedbo tako imenovane razširjene konfiskacije (zaplembe premoženja, op.p.) v okviru kazenskega postopka. To poenostavljeno pomeni, da bi ob obsodbi za huda kazniva dejanja obsojenemu lahko odvzeli tudi drugo premoženje, ki izvira iz organizirane kriminalne aktivnosti.
Prav tako bi bilo pomembno, da omogočimo izrek strožje ali dodatne kazni obsojencu, ki noče vrniti protipravne koristi, in da bolj ustrezno uredimo podaljševanje zavarovanj premoženja med postopkom. Zdaj je namreč treba predlagati in odrejati zavarovanja na najmanj vsake tri mesece, pri vsakem sklepu posebej pa je mogoča pritožba zoper sklep, kar pomeni veliko obremenitev za sodišča in tožilstvo,« o potrebnih zakonskih spremembah razmišlja tožilec, ki je javnosti v zadnjem času znan predvsem po uspešnem pregonu Hilde Tovšak.
Veliko upov za bolj učinkovit odvzem premoženja so zakonodajalci položili tudi v vzporedni zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki za nekatera kazniva dejanja (korupcija, preprodaja mamil, terorizem...), s katerimi se kriminalci okoristijo z več kot 50.000 evri, predvideva vzporedno finančno preiskavo in odvzem premoženja že, če osumljenec ne zna pojasniti izvora svojega premoženja; gre za tako imenovano obrnjeno dokazno breme. A tu ne gre za kazenski, temveč za vzporedni civilni postopek, ki pa še ni zaživel. Zakon se je začel uporabljati maja 2012, do konca leta pa je specializirano tožilstvo v petih primerih odredilo finančno preiskavo ter doseglo dve začasni zavarovanji in en začasni odvzem premoženja. Najbrž manj, kot so pričakovali tožilci, zakonodajalci in javnost, zato niti ne preseneča, da po komaj dobrem letu že pripravljajo spremembe tega novega, a za zdaj še ne dovolj nabrušenega orodja.
