Minister brez resorja, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar in državni sekretar v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Franci Rokavec sta v okviru razprave o spremembah zakona o financiranju občin znova zagotovila, da gre za začasne rešitve, saj namerava vlada pripraviti nov sistemski zakon o financiranju občin in pokrajin. Sicer pa bodo po njunih zagotovilih predlagane rešitve prinesle večji pregled nad možnim obsegom zadolževanja občin, zanikala pa sta tudi opozicijske očitke, da je zakonski predlog v funkciji lokalnih volitev.
Predlagana je sprememba splošnega okvira možnega zadolževanja z deset na 20 odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna. Spremenjena je tudi določba, ki določa izjeme od splošne omejitve. Občinam naj bi omogočili zadolževanje za investicije, sofinancirane iz sredstev skladov EU, ter investicije na področju osnovnega šolstva in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno voda.Na predlog poslanca koalicijske SDS Branka Mariniča je odbor med izjeme vključil tudi investicije na področju vodooskrbe in stanovanjske gradnje. Za te namene bo dovoljeno zadolževanje, če odplačevanje glavnic in obresti za tovrstne zadolžitve v letih odplačevanja ne bo preseglo dodatnih treh odstotkov predvidenih prihodkov občinskega proračuna.
Kot osnova za ugotovitev dovoljenega obsega zadolževanja (skupno 20 odstotkov) in osnova za ugotovitev višine sredstev za servisiranje zadolžitev se v skladu z danes na odboru sprejetim dopolnilom upoštevajo realizirani prihodki proračuna v letu pred letom zadolževanja.V primeru sprejetja predloga bo lahko občina obstoječe zadolževanje nadomestila z novim ugodnejšim, če bo ugotovila, da so obveznosti za odplačilo glavnice in obresti iz obstoječega zadolževanja neugodne. Namen tega je reprogramiranje kreditov in nič drugega, je dejal minister Žagar in s tem zavrnil opozicijske očitke o legalizaciji preteklega zadolževanja, ki naj bi potekalo mimo zakona.
S predlogom se določajo nova dodatna sredstva občinam iz državnega proračuna, namenjena sofinanciranju občinskih investicij na področju regionalnih razvojnih programov in izvajanja evropske kohezijske politike na lokalni ravni, za kar naj bi vlada v državnem proračunu zagotovila nekaj več kot šest milijard tolarjev.Glede na predlagane rešitve bo občina lahko začela z investicijo, za katero je upravičena do dodatnih sredstev iz državnega proračuna, na podlagi sklepa ministrstva, pristojnega za področje, v katerega investicija spada. Pred izdajo sklepa pa bo moralo pristojno ministrstvo dobiti predhodno soglasje finančnega ministrstva, in sicer k načrtu finančnega pokritja investicije. Člani odbora so imeli kar nekaj pomislekov, da bo takšen način postopke še podaljšal, ne pa skrajšal.
Odbor je z danes sprejetim dopolnilom iz zakonskega besedila črtal rešitev, po kateri finančni minister ne bi izdal soglasja za dolgoročno zadolževanje občine za investicije, če bi dodatno zadolževanje občin lahko ogrozilo izpolnjevanje konvergenčnega programa oziroma določb Pakta stabilnosti in rasti.Črtanje rešitve so podprli tudi člani odbora iz vrst LDS in SD, vendar ob javnem protestu zaradi po njihovem mnenju nesprejemljivega ravnanja vladne večine. Dopolnilo s povsem identično vsebino je namreč pravočasno vložil poslanec SD Bojan Kontič, a ga je koalicijska večina zavrnila, saj se je za amandmiranje člena odločila tudi vlada. Odbor je nato po zavrnitvi Kontičevega dopolnila kot svoje povzel dopolnilo vlade.
