Drugega junija predlani je v Vrhu nad Želimljami psica, mešanka nemškega ovčarja, napadla Sovičevega sedemletnega sina. Zagnala se je v otrokovo levo stegno, na katerem so ostale praske in modrice, Sovič pa se je zaradi tega kruto spravil na njeno leglo. Trije mladički, stari dva do tri mesece, so poginili; eden že takoj, ostala dva pa je moral veterinar evtanazirati. Eden je imel na treh delih poškodovano hrbtenico, drugi pa kolk in trebušno votlino. Še štirje psički so bili poškodovani, le eden jo je odnesel brez poškodb.
S taco odprla okno
Kaj se je tistega dne zgodilo, še vedno ni do potankosti znano. Maja B. je na sodišču pričala, da so s partnerjem ter psico Frido z mladički bivali v najemniškem stanovanju v Vrhu nad Želimljami. Ker je bilo živali veliko, sta se odločila za selitev in zaradi tega sta imela tisto nedeljo doma zmešnjavo. Ko sta se s partnerjem namenila v trgovino, sta pse pustila na hodniku stanovanja. Kot je dejala, sta za seboj zaprla vrata, očitno pa jih nista zaklenila.
Ko sta se že vračala, jima je sovaščan Sovič poslal SMS-sporočilo, da bo »danes fental pse enega za drugim«. Med njima in Sovičem sicer ni bilo nobenih zamer, bili so v normalnih odnosih, je razložila Maja B. in dodala, da je njen partner pred časom Sovičevemu sinu celo pomagal namestiti računalniške igrice.
Ko sta čez približno pet minut prišla domov, so bila vrata stanovanja odprta, na hodniku, pod škatlami, pripravljenimi na selitev, pa so ležali poškodovani mladički. »Od ljudi sva slišala, da je Sovič najprej po vasi lovil Frido, ko je ni dobil, pa je šel v naše stanovanje,« je povedala. Psica je po njenem mnenju s taco sama odprla okno in pobegnila ven, otroka pa šavsnila, ker je verjetno delal direndaj, ona pa je bila zaradi mladičev občutljiva. Da je bila zaradi naraščaja popadljiva, je pričal tudi Majin najemodajalec. Dejal je tudi, da so lastnika opozarjali, naj jo dobro čuvata, pa je nista.
»A potem sem morilec?«
Sovič se je zagovarjal z molkom vse do včeraj, ko je njegov zagovornik Matej Ban sodnici Tanji Lombar Jenko predlagal, naj ga še enkrat povpraša, ali priznava krivdo. Za primer priznanja je tožilka Mateja Gregorčič predlagala petmesečno zaporno kazen, ki naj se izvrši v obliki družbenokoristnega dela. Sovič je nato krivdo priznal, rekoč »da ne more več spati«. »Izhajam s kmetije, rad imam živali. Sinu sem celo kupil kužka, ko je bil mlajši. Ne vem, kako se je to lahko zgodilo, ampak ko sem slišal sina edinca, se mi je utrgalo. Slišal sem le njegov jok, psa in renčanje. Res mi je zelo žal,« je dejal obtoženi.
Odvetnik Ban se v končnem govoru ni strinjal s kaznijo, ki jo je predlagala tožilka. Po njegovem mnenju bi bila, upoštevajoč Sovičevo priznanje in dosedanjo nekaznovanost, primernejša pogojna kazen. Kot je dejal, je njegova stranka vse skupaj storila v »hudem afektu« zaradi Fridinega napada, ki ga je zelo prizadel. Kljub vsemu se je sodnica na koncu odločila za zaporno kazen v obliki dela v splošno korist. Če se bo pri delu kaj zatikalo, bo moral Sovič za rešetke. Ko je Lombar-Jenkova med obrazložitvijo sodbe dejala, da je ravnal tako brutalno in zavržno, da pogojna kazen ne pride v poštev, je Sovič vzkliknil: »A potem sem morilec?« In malo kasneje: »Kaj pa moj sin?« A mu je odločno odvrnila, naj ji ne sega v besedo in da bi pač moral ukrepati drugače. »Vam ti mladiči niso naredili ničesar,« mu je dejala. Sodba še ni pravnomočna.