Kratki povzetki so se nabrali ob novici, da je prizivno sodišče v finskem kraju Turku oklicalo pričetek pritožbenega procesa glede prodaje oklepnikov finskega orožarskega podjetja Patria Sloveniji, v katerem so visoki uslužbenci tega podjetja obtoženi podkupovanja slovenskih uradnikov.
Slovenska tiskovna agencija nas je ob tem spomnila, da je okrožno sodišče v kraju Hämeenlinna peterico nekdanjih visokih uslužbencev Patrie 30. januarja lani sicer oprostilo, ker tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb. A tožilstvo se je na razsodbo pritožilo. Zdaj se bo na višjem sodišču začel pritožbeni postopek, ki bo pravzaprav neke vrste ponovno sojenje s ponovno predstavitvijo dokazov tožilstva in obrambe, je pojasnil glavni finski tožilec v primeru Jukka Rappe.
Proces s ponovno predstavitvijo dokazov naj bi trajal do 9. aprila. Obravnave na prizivnem sodišču bodo potekale dvakrat tedensko, po koncu obravnav pa običajno traja še vsaj dva do tri mesece, da prizivno sodišče sprejme sodbo, je za STA povedal Rappe, ki odločitve ne pričakuje pred poletjem. Z objavo bo tokratna razsodba prizivnega sodišča postala pravnomočna, pritožba na vrhovno sodišče je možna le, če vrhovno sodišče to dovoli.
Na las enaka primera
Ta čas je finsko sodišče v hrvaškem delu te mednarodne afere obsodilo dva nekdanja vodilna uslužbenca finskega orožarskega podjetja. Reijo Niittynen, ki je bil zastopnik Patrie tudi v Sloveniji, in Heikki Hulkkonen sta bila obsojena na leto in osem mesecev pogojne kazni, ker sta ključnim osebam v postopku oddaje javnega naročila obljubila podkupnine, Patria pa bo morala plačati 297.000 evrov kazni. Tretji obtoženi Tuomas Korpi je bil oproščen.
S to odločitvijo finskega sodišča, ki je obsodilo nekdanja uslužbenca Patrie, je po mnenju tožilca Jukke Rappeja, ki je spregovoril za Dnevnik, nastala izjemna in zanimiva situacija.
»Primera sta skorajda identična. Gre za iste obtožence, poudarki v zadevah so zelo podobni, do očitanih kaznivih dejanj je prišlo skorajda v istem obdobju, posrednika sta bila Wolfgang Riedl in Walter Wolf… Težko je razumeti razlike med obema primeroma. Nastala je izjemna in zanimiva situacija, tako da še ne vemo, kako zdaj nadaljevati oba postopka,« je na Dnevnikovo vprašanje, kako bo omenjena odločitev vplivala na pritožbo v slovenskem delu, odgovoril finski tožilec Jukka Rappe.
Ob tem velja še dodati, da je finsko sodišče sprva združilo obe sojenji, a ju je po nenadni smrti enega izmed sodnikov znova ločilo.
Naj spomnimo, da so predstavniki hrvaškega obrambnega ministrstva in podjetja Đuro Đaković ter Patrie leta 2007 podpisali pogodbo o nakupu 84 osemkolesnikov v vrednosti 112 milijonov evrov. Ob tem je zanimivo, da preiskava hrvaških organov pregona v zadevi Patria še ni prinesla nobenih rezultatov. Kot je znano, so tako hrvaški mediji kot finsko tožilstvo med prejemniki podkupnin omenjali nekdanjega hrvaškega predsednika Stjepana Mesića in nekdanjega direktorja podjetja Đuro Đaković Bartola Jerkovića.
Zelo priročni predsedniki
Kajpada je Stjepan Mesić, nekdanji hrvaški predsednik, vse navedbe o svoji vpletenosti v podkupovanje v aferi Patria odločno zanikal, Milana Kučana, nekdanjega slovenskega predsednika, pa je v zgodbo pripeljal Walter Wolf, ki se v Kanadi izmika slovenskim pravosodnim organom. Spregovoril je za zagrebški Jutarnji list.
Wolf je prepričan, da ga Kanada ne bo izročila Sloveniji. O tem bodo odločali čez slab mesec, vendar Wolf pravi, da »Kanada svojih državljanov ne izroča kar tako. No, mogoče pedofile in morilce, poštenih državljanov pa ne«. Dodal je, da se je na izročitev Sloveniji pritožil zaradi zdravstvenih razlogov in ker meni, da v Sloveniji ne bi bil deležen poštenega sojenja. Kot je zatrdil, je imel namen priti tako na sodišče v Sloveniji kot na Hrvaškem in se soočiti z obtožbami v zvezi s podkupninami v zadevi Patria, toda »po takem postopku Slovenije na sodišče gotovo ne bom šel«.
»Dajte no, dovolj mi je teh balkanskih šal. Ali sploh veste, da sem po Titu najbolj znana oseba na Balkanu? Pa saj sem vendar blagovna znamka. Sem zmagovalec formule ena, s kanadsko zastavo sem obkrožil svet. Ali res mislite, da me bodo Kanadčani izročili neki Sloveniji? Pa tudi če bi se to res zgodilo, bi si že uredil tako, da bi izročitev zahtevala Nemčija in me Slovenci nikoli ne bi dobili!« se je Wolf bahal Jutarnjemu listu.
Glede na to, da bo tiralico razpisala tudi Hrvaška, je še predlagal, naj ga razpolovijo in bo vsaka država dobila polovico Walterja Wolfa. »Pa kaj res ne vedo, da vso igro vodijo Milan Kučan in njegovi slovenski komunisti, ki želijo uničiti Janeza Janšo?« je še vprašal hrvaške novinarje. »V tej igri sem jim prišel prav, a sem le postranska žrtev, ker sem slaven. Ničesar nimajo proti meni, nikakršnih dokazov!«
Masleša ne kani odstopiti
Zaradi vseh doslej izrečenih sodb je v Sloveniji čedalje hujša mrzlica v pričakovanju odločitve ustavnega sodišča glede Janševe pritožbe. Mnogi so že docela prepričani, da bo le-to razveljavilo le sodbo vrhovnega sodišča in pravnomočno sodbo vrnilo višjemu sodišču v ponovno razsojanje. Razlog za razveljavitev naj v ničemer ne bi zadeval domnevne Janševe krivde, saj naj bi ustavni sodniki oporekali domnevni nepristranskosti predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. A Masleša pravi, da ne bo odstopil s funkcije, tudi če ustavno sodišče v zadevi Patria ugotovi kršitev načela nepristranskosti. To bi drugim sodnikom sporočilo, da jih bo politika odrezala, če se bodo odločili, kot menijo, da je prav, je pojasnil. Za sodbo sicer, kot pravi, sprejema odgovornost.
»Vsak sodnik, ki sprejme sodbo, sprejme tudi odgovornost, a ne na način samodejnega odstopa,« je dejal Masleša na nedavni novinarski konferenci ob začetku sodnega leta.
Pojasnil je tudi vzroke, zakaj se ni izločil iz odločanja v tej zadevi na vrhovnem sodišču. Dejal je, da je bilo na kazenskem oddelku sodišča »stanje latentno napeto«, še preden je k njim prišla ta zadeva. Prišlo je do določene polarizacije, ki ni rezultanta normalnega dialoga med sodniki, ki je tudi zaželen pri razpravi o različnih argumentih, je dodal. To je bil tudi razlog, zakaj se je odločil razporediti v senat za odločanje v tej zadevi, saj mora kot predsednik sodišča zagotoviti njegovo nemoteno delo.
Ocenjuje, da je bila njegova vključitev v senat z vidika delovanja oddelka in celotnega sodišča nujna. »V zvezi s to zadevo se je ustvarjala neka nenavadna psihoza,« je opisal Masleša. Odnos do vrhovnega sodišča je bil po njegovih besedah skrajno nespoštljiv in tudi nepojmljiv v evropskem merilu, izvajan je bil nenehen pritisk. A o tem, kot pravi, ni odločal sam. Zadevo je namreč prepustil občni seji vrhovnega sodišča, ki je odločila, da zahtevi za izločitev ne bo sledila.
Masleša pričakuje, da v sodstvu ne bodo iskali poti socialne neodraslosti, da bi bili vsem všečni in bi delali tako, da bi doživeli čim manj nelagodja.
»Sodnik na podlagi tistega, kar je v spisu, oziroma svojega notranjega, najbolj poštenega videnja potem tudi odloči,« je pojasnil. Po njegovih besedah se lahko izkaže, da to tudi ni prav. Tudi sodnik lahko nekatere zadeve več let premleva v sebi in ni prepričan, ali je bila odločitev pravilna. Prepričan je, da se v javnosti skuša ustvariti vtis, da sodnik razsodi in nato mirno spi, a to, kot je dejal, ni res.
