Johann Westhauser, ki so mu padajoče skale v nedeljo, 8. junija, okoli pol druge ure ponoči poškodovale prsni koš in glavo, je namreč v jami pri štirih stopinjah Celzija preživel dvanajst dni, reševalna akcija, v kateri je samo v jami sodelovalo 200 reševalcev iz Nemčije, Švice, Avstrije, Italije in Hrvaške, pa velja za doslej eno najbolj zahtevnih na nemških tleh.
Poškodovani je izkušen jamar
Jama Riesending v bližini bavarskega Berchtesgadna je najgloblja in najdaljša jama v Nemčiji, dolga je nekaj več kot 19 kilometrov in globoka več kot 1,1 kilometra. Zaradi številnih visokih vertikal in ozkih prehodov velja za eno najbolj nevarnih. Jamo je skupina sedmih jamarjev, v kateri je bil tudi Westhauser, odkrila že leta 1995, toda šele leta 2002 so jo začeli raziskovati. Westhauser velja za enega najbolj izkušenih raziskovalcev jam v Nemčiji.
Nesreča se je zgodila v globini 950 metrov po približno 6,5 kilometra poti. Westhauserja sta v jami spremljala še dva kolega. Po nesreči je eden od jamarjev ostal s ponesrečencem, drugi pa se je odpravil na pot proti površju in po dvanajstih urah hoda uspel obvestiti gorske reševalce. Ti so ponesrečenemu jamarju nudili prvo pomoč, 11. junija pa je do njega prišel tudi prvi zdravnik. Reševanje ponesrečenca iz jame se je začelo že prejšnji petek.
Tresljaji bi poslabšali zdravstveno stanje
Kljub pričakovanju, da bodo reševalci poškodovanega uspeli izvleči že v sredo ponoči, so lahko pot nadaljevali šele po večurnem počitku včeraj ob pol šesti zjutraj, ko so ga morali spraviti skozi 180 metrov visoko vertikalo. Reševanje je bilo zelo naporno tudi zaradi tega, ker bi kakršni koli tresljaji zdravstveno stanje jamarja še bolj ogrozili. Zadnji del poti so ga zato reševalci dvigovali z vrvjo, a na roke, saj bi bilo z elektromotorjem preveč nevarno.
Predsednik nemškega Rdečega križa Rudolf Seiters se je včeraj zahvalil več kot 700 reševalcem iz različnih držav, ki so sodelovali v akciji, ter pohvalil visoko stopnjo njihove usposobljenosti in požrtvovalnosti, ki sta bili zaslužni za uspeh reševanja. Uspešen konec reševalne akcije so pozdravili tudi sodelavci ponesrečenega jamarja iz Inštituta za uporabno fiziko v Karlsruheju, njegova soproga pa je dejala, da za nesrečo ni nihče kriv. Verjame, da se je izkušeni jamar lahko popolnoma zanesel na svoje kolege, da so upoštevali vse varnostne predpise, vendar pa se v jami kljub temu lahko vedno zgodi nesreča.
Bavarski notranji minister Joachim Hermann je napovedal, da bo vhod v jamo zaprl, predvsem zato, ker se boji, da bi se vanjo ob veliki medijski odmevnosti reševalne akcije iz radovednosti lahko podali ljudje, ki za to niti približno niso usposobljeni. Dostop v jamo bo poslej mogoč le s posebnim dovoljenjem.
