V državnem svetu pojasnjujejo, da so v skladu z zakonom izvedli ves postopek odvzema svetniškega mandata. Zakonodaja namreč določa, da članu državnega sveta preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na več kot šest mesecev zapora, prav tako je odvzem mandata Kanglerju potrdila večina ostalih državnih svetnikov.
Kanglerju je svetniški mandat prenehal z 19. marcem, konec maja pa so v tretji volilni enoti potekale nadomestne volitve, na katerih je bil za člana državnega sveta namesto Kanglerja izvoljen Rudi Matjašič in državni svet je njegov mandat tudi potrdil.
"Državni svet nadaljnjih pristojnosti nima," so za STA pojasnili v državnem svetu. Ob tem so dodali, da se takšen ali primerljiv primer še ni zgodil ne v državnem svetu ne v državnem zboru.
Če bo Kangler želel postopati zoper to, se bo moral obrniti na sodišče. "Za vprašanje odškodninske odgovornosti je pristojno sodišče," so dodali v DS.
Kanglerju je bil mandat državnega svetnika odvzet potem, ko je postala pravnomočna njegova obsodba na Okrajnem sodišču v Mariboru, kjer je bil maja lani spoznan za krivega kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ker naj bi posredoval pri dodelitvi službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Vrhovno sodišče pa je zdaj to obsodbo razveljavilo, ker se mu v sodbi poraja "precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev".
Vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo Kanglerja
Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo absolutno bistveno kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena zakona o kazenskem postopku, prav tako pa se mu je pri odločanju pojavil precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
Po ugotovitvah vrhovnega sodišča niso bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, za kar je bil Kangler obsojen. Zato je vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je potrebno kaznivo dejanje pravno opredeliti le kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja.
O dovoljenosti pridobljenih prisluhov sodišče ni odločalo, ker se za to kaznivo dejanje prisluhi v ponovljenem postopku ne bodo mogli več uporabiti. "Navedeno pomeni, da se v ponovljenem postopku ne bodo mogli uporabiti prisluhi, ki so dokazovali Kanglerjev vpliv na zaposlene v občini, in dejstvo, da je bil seznanjen z vsebino posameznih pomembnih in potencialno spornih odločitev tudi v primeru, ko dokumentov ni sam podpisal," je za STA pojasnil vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa.
Glede domnevno nezakonitega zasega listin pa je vrhovno sodišče odločilo, da listine, ki so bile zasežene v predkazenskem postopku, niso nedovoljen dokaz.
V prihodnje podrobneje in bolj prepričljivo
Po navedbah vrhovnega sodišča bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo podrobneje in prepričljivo obrazložiti razloge za svoje dokazne zaključke in se na podlagi teh zaključkov bolj poglobljeno opredeliti do zagovora obsojenca, da ni vedel, da Karin Ježovita ne izpolnjuje predpisanih pogojev za dodelitev službenega stanovanja v najem, ter o zadevi ponovno odločiti.
"Odločitev vrhovnega sodišča o vrnitvi zadeve v ponovno sojenje za tožilstvo pomeni, da delo, ki ga tožilstvu nalaga zakon, še ni končano," je odločitev komentiral Šketa. "Razloge, ki so vodili sodišče v odločitev o nujnosti ponovnega sojenja, bo treba podrobneje preučiti. Zakon pa določa, da mora sodišče v ponovnem sojenju opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katere je vrhovno sodišče v svoji odločbi opozorilo. Skladno s tem bo tožilstvo tudi v ponovljenem postopku obtožbo zastopalo strokovno in skladno s svojimi zakonskimi dolžnostmi," je dodal.
Vrhovno sodišče je o zadevi odločalo, potem ko je Kanglerjeva obramba vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Ker je s tem pravnomočna sodba razveljavljena in se postopek začne znova, pomeni, da se razveljavi tudi izrečena kazenska sankcija kakor tudi postopek glede Kanglerjeve prošnje za prestajanje kazni v obliki splošno koristnega dela.
Za Kanglerjevo obrambo razveljavitev obsodbe pričakovana
Odvetnik nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja Marko Bošnjak je razveljavitev obsodbe s strani vrhovnega sodišča označil za pričakovano. "To smo pričakovali glede na številne pravne in dejanske kršitve v tej zadevi," je danes povedal za STA.
"Na vse te kršitve smo opozarjali skozi celoten postopek, tako da smo zadovoljni, da je vsaj vrhovno sodišče naše očitke tudi resno vzelo in upoštevalo," je še povedal Bošnjak, ki sicer z odločitvijo vrhovnega sodišča še ni uradno seznanjen, saj mu še ni bila uradno vročena. "Zadeva je vrnjena nazaj v novo odločanje, kjer pričakujemo, da bo skladno z zakonom tudi rešena ugodno v korist gospoda Kanglerja," je dodal.
Na vrhovnem sodišču so za STA povedali, da so odločitev o omenjeni zahtevi za varstvo zakonitosti sprejeli in jo v sredo poslali prvostopenjskemu sodišču preko Višjega sodišča v Mariboru. Strankam naj bi bila odločba vročena preko prvostopenjskega sodišča, kjer pa o njeni vsebini še ne morejo govoriti, ker še ni izkazanih povratnic o vročitvi.
Kot so za STA danes potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo Kanglerja na sedem mesecev zapora in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V izpodbijani sodbi je ugotovilo absolutno bistveno kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena zakona o kazenskem postopku, prav tako pa se mu je pri odločanju pojavil precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
Po ugotovitvah vrhovnega sodišča niso bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, za kar je bil Kangler obsojen. Zato je vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je potrebno kaznivo dejanje pravno opredeliti le kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja.