Vrhovni sodnik Marko Šorli, zaradi katerega je v zadnjem letu tako v sodnih vrstah kot zunaj njih marsikdo začudeno privzdignil obrvi, je znova presenetil. Tokrat z intervjujem za zadnjo številko revije Reporter, v katerem je nanizal cel kup izjemno kritičnih misli o sodstvu in samem vrhovnem sodišču ter njegovem predsedniku Branku Masleši. Na trenutke so bile njegove izjave precej omalovažujoče, čeprav naj bi bili sodniki pri javnem izražanju mnenj čim bolj zadržani, na kar je ne tako dolgo nazaj opozoril tudi sodni svet.
Marko Šorli, ki je tudi vodja kazenskega oddelka na vrhovnem sodišču, je ob razmišljanju o delovanju sodstva v zelo obširnem intervjuju med drugim dejal, da »pred lažjo žal ni imuno niti sodstvo, ustoličena je celo na vrhovnem sodišču, mnogi jo podpirajo, nekateri se ji celo klanjajo«, ob čemer težkih besed ni natančneje pojasnil. Na rovaš predsednika Masleše in njegovega govora na lanskih dnevih slovenskega sodstva, v katerem je očitke ustavnega sodnika Jana Zobca (slednji je Maslešo ostro napadel in blatil ob kandidaturi za predsednika vrhovnega sodišča) označil za popolne izmišljotine, je navrgel, da Masleša z nerazčiščenimi vprašanji svoje preteklosti ne bi smel obremenjevati sodstva in sodnikov. Ker je sodniško društvo, ki ga je Šorli pozval, naj se izreče o omenjenem govoru, med drugim ugotovilo, da je predsednik branil sodstvo pred napadi, ki bi lahko spodkopali temelje ustavne ureditve, pa je Šorli v intervjuju še poudaril, da ga to »spominja na prejšnji režim, v katerem se je družbeno kritičnim posameznikom v sodnih postopkih očitalo neresnično prikazovanje družbenih razmer v državi, storjeno s hudobnim namenom«.
»Škandalozno in nezaslišano«
Ker gre za izjave, ki so za sodnika na tako visokem položaju skrajno neobičajne, smo na vrhovnem sodišču povprašali, ali ni Marko Šorli s tem prestopil meje dopustnega, saj se je na trenutke spustil tudi na raven osebne diskvalifikacije. A se na najvišji instanci sodne oblasti očitno še niso odločili, kako se odzvati na njegove besede, saj so nam pojasnili, da se bo do Šorlijevih izjav »predsednik opredelil v naslednjih dneh in se tudi odločil o morebitnih ukrepih«.
Konkretnejša je bila predsednica slovenskega sodniškega društva Janja Roblek, ki je sicer poudarila, da društvo še ni zavzelo stališča do Šorlijevih izjav, ker o tem še niso razpravljali. »Lahko pa rečem, da je njegovo ravnanje nenavadno, mislim tudi, da se je prvič zgodilo, da je neki sodnik v intervjuju povedal svoje mnenje na tak način. Sama sicer vedno sprejemam kritične misli, a menim, da se je treba o takšnih stvareh vedno naprej pogovoriti znotraj institucije in jih skušati rešiti,« je bila jasna Roblekova. V zvezi z lanskim govorom Masleše na dnevih sodstva in kasnejšim pozivom Šorlija, naj se društvo izreče o govoru, pa jo je malce začudilo, da Šorli takrat ni izrazil želje, da bi mnenje o govoru podal na glavnem odboru društva. »Vsekakor pa mislim, da je bil takratni odziv društva popolnoma umesten,« je še dodala Roblekova.
Še precej bolj neposreden je eden od nekdanjih vrhovnih sodnikov, ki se v tem primeru ne želi izpostavljati z imenom, saj ocenjuje, da so Šorlijeve izjave škandalozne in nezaslišane. Ob čemer si postavlja vprašanje, ali ima sodstvo sploh na voljo kakšno orodje, da odgovori na takšen javni napad. »Morda bi ga moral Masleša preprosto tožiti,« pravi naš sogovornik, ki nikakor ne more razumeti ravnanja nekdanjega kolega, saj s takšnim početjem povzroča veliko škodo celotnemu sodstvu.
Ima se za konstruktivnega
Povsem drugače vse skupaj razume Marko Šorli, ki smo ga prosili za dodatna pojasnila, saj svojih kritik, podanih v intervjuju, ne vidi kot nekaj neobičajnega. »O vprašanjih delovanja sodstva sem večkrat predlagal razpravo na vrhovnem sodišču in tudi ponudil teze za razpravo, a do tega žal ne pride,« trdi Šorli, ki je prepričan, da so njegova stališča konstruktivna. Iz njegovega odgovora na vprašanje, zakaj naj bi bila laž ustoličena celo na vrhovnem sodišču, izhaja prepričanje, da Branko Masleša laže o svoji vlogi glede »ubojev prebežnikov na državni meji v osemdesetih letih«, o čemer naj bi prvi spregovoril ustavni sodnik Jan Zobec. Medtem ko na naše vprašanje, zakaj ni izstopil iz sodniškega društva, če ima tako slabo mnenje o njem, odgovarja, da ne bi s tem dosegel ničesar in da bi morali »morda o odstopu razmišljati drugi«.
Iz njegovih pojasnil je med drugim mogoče razbrati, da se očitno ne more sprijazniti s sedanjim vodstvom vrhovnega sodišča, kar je mogoče povezati tudi z dejstvom, na katero nas je opozorilo več sogovornikov iz sodniških vrst – da Šorli leta 2010 ni uspel s kandidaturo za predsednika sodišča. Takrat namreč ni dobil niti podpore kolegov z vrhovnega sodišča, kasneje pa je bil za predsednika imenovan Masleša.