Nove najvišje temperature so v nedeljo namerili v Ljubljani in Postojni. V prestolnici se je živo srebro povzpelo na 38,4 stopinje Celzija, v Postojni pa 36,8 stopinje Celzija.
Danes bo najbolj vroče na Goriškem, Primorskem in Vipavskem, kjer se bodo temperature predvidoma gibale med 38 in 39 stopinj Celzija. Na teh območjih bi lahko danes padel kakšen rekord, medtem ko v srednji in vzhodni Sloveniji ne bo tako vroče, pojasnjuje Cedilnik.
Najvišjo temperaturo v državi so namerili 5. julija 1950 v Črnomlju, ko se je živo srebro povzpelo na 40,6 stopinje Celzija. Po Cedilnikovih besedah danes ni pričakovati, da bi bilo lahko tako vroče ali celo bolj. Bi pa lahko ta rekord padel proti koncu tedna, v četrtek ali petek, ko bo spet bolj vroče zlasti v osrednji in jugovzhodni Sloveniji.
Nato bo predvidoma prišla osvežitev, ko naj bi temperature padle za približno pet stopinj, je še pojasnil Cedilnik za STA.
Morje se je ogrelo na dobrih 28 stopinj, do rekordov je še daleč
Vročinski val zadnjih dni vpliva tudi na temperature morja in rek. Morje pri Kopru je zadnje dni v popoldanskih urah doseglo do 28,5 stopinje Celzija, kar pa je še daleč od rekorda, ko je preseglo 31 stopinj Celzija. Tudi temperatura marsikatere reke je v spodnjem toku presegla 25 stopinj in sega tudi do 28 stopinj Celzija, pojasnjujejo na Arsu.
Slovensko morje se je v zadnjih dneh popoldne ogrelo tja do 28,5 stopinje Celzija, medtem ko se v jutranjih urah "ohladi" na 27 stopinj Celzija. Temperature rek v alpskem svetu se večinoma gibljejo pod 20 stopinj Celzija, marsikje pa reke v svojem spodnjem toku na območjih umirjenega toka presegajo 25 stopinj in segajo vse tja do 28 stopinj Celzija, kar velja zlasti za Savo, Savinjo, Krko in Kolpo, je za STA povedala dežurna hidrologinja na Agenciji RS za okolje (Arso) Maja Jeromel.
Najvišja temperatura morja 31,1 stopinje Celzija
Kljub temu pa "to niso nobene ekstremne vrednosti", čeprav ni izključeno, da bi ob vztrajanju vročinskega vala v prihodnjih dneh lahko dosegli tudi rekordne vrednosti, ocenjuje dežurna hidrologinja.
Najvišja izmerjena temperatura morja v Kopru doslej je bila po podatkih Arsa 31,1 stopinje Celzija, isto rekordno vrednost beleži Krka v spodnjem toku, Sava v spodnjem toku pa se je doslej najbolj segrela na 29,1 stopinje Celzija.
Visoke temperature vode lahko sicer vplivajo na zmanjšanje vsebnosti kisika, kar lahko predstavlja težavo za ribe in druge živali, višja temperatura morja pa predstavlja tudi ugodno okolje za rast alg, je še opozorila.
Zaradi vročine imajo precej dela tudi na urgenci
Ljubljanska urgenca kljub za zdravje obremenilnemu vremenu zadnjih dni ni pretirano obremenjena, je danes ocenila zdravnica Nevenka Oblak-Piltaver, pooblaščena za vodenje ljubljanske enote Službe nujne medicinske pomoči. Kot pravi, so ljudje iz leta v leto bolje osveščeni o tem, kako se obnašati v vročih dneh, se pa še najdejo tudi neodgovorni.
V nočnem času so pregledali 60 bolnikov in opravili okoli 15 intervencij na terenu, danes dopoldne so pregledali okoli 40 bolnikov. Zdravstvene težave, s katerimi se zdravniki na urgenci srečujejo, so času primerne, pravi Oblak-Piltaverjeva.
Razmere so obvladljive, daleč od nekega alarmantnega stanja. Podobno sliko na urgenci vidijo vsako leto ob vročinskih valovih, dodaja pooblaščenka za vodenje ljubljanske enote Službe nujne medicinske pomoči. Zimska epidemija gripe, tako Oblak-Piltaverjeva, bolj obremeni urgenco kot pa vročina.
V UKC Maribor ne beležijo povečanega števila pacientov
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor pa v nasprotju z ljubljanskim kliničnim centrom za zdaj ne beležijo povečanega števila ljudi, ki bi iskali zdravniško pomoč zaradi morebitnih zdravstvenih težav, povezanih s hudo vročino. Kot je za STA povedal predstavnik mariborske bolnišnice Janez Lencl, se vročinski val vsaj za zdaj ne pozna dosti na obisku internistične urgence.
"Statistično gledano imamo na urgenci celo za tretjino nižji obisk kot ponavadi, tako da hujših primerov, ki bi jih neposredno povezali z visokimi temperaturami, za zdaj niso obravnavali," je še pojasnil Lencl.
Povečan obisk pacientov na račun vročine pa beležijo tudi na oddelku internistične prve pomoči izolske bolnišnice. Tako so danes sprejeli že prek 30 oseb, ocenjujejo pa, da bodo imeli skupno za okoli tretjino več bolnikov. Na urgenci Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici pa kljub gneči ne beležijo kakšnega bistvenega porasta števila sprejetih bolnikov.
Vročina razgrela tudi glave
Visoke temperature najbolj prizadenejo kronične srčne in pljučne bolnike ter starejše ljudi. Vročina očitno več težav povzroča tudi psihiatričnim bolnikom, več klicev so prejeli tudi za pretepe, še posebej v noči s sobote na nedeljo. "Zgleda, da je ta vročina razgrela tudi glave," komentira zdravnica.
Zdravniki imajo v teh dneh veliko opravka z alergičnimi reakcijami na pike žuželk in črevesnimi težavami, saj se hrana v tem času hitreje pokvari. Mnogo ljudi pomoč zdravnika poišče tudi zaradi slabosti, omotic, glavobolov ter otekanja nog, kar so po besedah Oblak-Piltaverjeve vse posledice vročine.
Nadomeščajte elektrolite
"Ljudje morajo piti dovolj tekočin, nadomeščati elektrolite, torej poleg vode naj pijejo tudi izotonične napitke in sadno-zelenjavne napitke. Zadržujejo naj se v senci, v najbolj vročem delu dneva pa naj bodo v zaprtih prostorih, naj ne opravljajo težjih fizičnih del in se izogibajo športnim aktivnostim," je samozaščitne ukrepe naštela zdravnica.
Ljudje so, tudi s pomočjo medijev, iz leta v leto bolj osveščeni o tem, kako se obnašati v vročini, ocenjuje Oblak-Piltaverjeva. Kljub temu so v zadnjih vročih dneh na urgenci obravnavali na primer kolesarja, ki je dehidriral zaradi kolesarjenja v najhujši vročini ali dekle s precejšnjimi sončnimi opeklinami po nogah.
