Ljubljansko krožno sodišče je Goršeta aprila lani obsodilo na štiri leta zapora zaradi zlorabe položaja pri vodenju stečajnega postopka Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, Šušteršiča pa na tri leta zapora zaradi pomoči pri zlorabi položaja. Poleg zaporne kazni sta oba morala plačati tudi denarno kazen, za Šušteršiča pa je sodišče odločilo tudi v prid odvzema nezakonito pridobljene koristi.
Šušteršič je s prodajo terjatev HKS Sicure, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev oziroma okoli 229.400 evrov. Upniki so v stečajnem postopku dobili poplačanih vsega 1,9 milijonov evrov od sedem milijonov evrov terjatev.
Tožilstvo ni pojasnilo motiva
Gorše in Šušteršič sta po mnenju višjega sodišča utemeljeno opozarjala, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno navedlo, da je bilo dokazano, da Gorše dolžnikov ni pozval na povračilo dolgov, saj to ne drži. "Stranke so kot nesporno dejstvo ugotovile, da je bilo vsem 327 dolžnikom poslan poziv za plačilo dolgov tudi še v novembru 2003," navaja višje sodišče.
Izpostavljajo tudi, da upniški odbor ni bil naklonjen podaljševanju zaposlitve dveh delavk, ki bi še naprej izterjevale terjatve. Prav navedeno pa so okoliščine, ki so po oceni višjega sodišča bistvene.
Obtoženi Gorše je namreč tako upniškemu odboru kot Banki Slovenije in stečajnemu senatu postregel z enakimi podatki o tem, da mesečni prilivi iz naslova poplačevanja posojil znašajo 1,5 milijona tolarjev, kar se sklada tudi z ugotovitvami finančne izvedenke.
Srečanja med Goršetom in Šušteršičem niso posebej pomenljiva
O ponujeni kupnini je Gorše seznanil upniški odbor in stečajni senat, kar je privedlo do podanega senata o njihovi prodaji, izpostavljajo na višjem sodišču.
"Dejstvo, da se je obtoženi Šušteršič v treh stečajnih postopkih, kjer je bil Gorše stečajni upravitelj, pojavljal kot kupec terjatev ni mogoče šteti kot posebej pomenljivo, saj je pričakovano, da je oseba, ki razpolaga z določenimi finančnimi sredstvi, ki se želi tovrstno poslovno udejstvovati, pač spremlja razmere na trgu," so dodali.
Upnike HKS Sicure je višje sodišče z njihovimi premoženjskopravnimi zahtevki zaradi oprostilnih sodb napotilo k pravdi.
Gorše na prvi stopnji obsojen v primeru družbe Hidro Koper
Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa tega ni storila. V stečajnem postopku je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov.
Sodnica okrožnega sodišča je sicer ob izreku sodbe dejala, da je bilo nedvomno dokazano, da je Šušteršič Goršeta napeljeval k zlorabi položaja pri vodenju stečajnega postopka, prav tako pa je bila po njenem mnenju nedvomno dokazana Goršetova zloraba položaja.
Poudarila je, da je Gorše v stečajnemu postopku Banki Slovenije, upniškemu odboru in stečajnemu senatu večkrat podajal zavajajoče navedbe, da dolžniki ne plačujejo dolgov, zaradi česar bi bila smiselna prodaja terjatev, upniški odbor in stečajni senat pa sta se z njegovim predlogom strinjala.
Goršeta je koprsko okrožno sodišče v torek obsodilo v še enem primeru poslovne goljufije in zlorabe položaja, tokrat za sklepanje poslov ob stečaju družbe Hidro Koper. Na prvi stopnji je bil obsojen na desetletno zaporno kazen in skoraj 50 tisoč evrov denarne kazni.
Ogorčeni upniki
Upniki Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura kljub oprostilni sodbi nekdanjega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta, ki je vodil stečaj družbe, ostajajo prepričani, da jih je oškodoval, in to v precej večjem znesku, kot mu je bilo očitano. "Kljub temu pa je treba sodbo spoštovati," je za STA dejal Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sicura.
"Nauk zgodbe je, da če si pridobiš dovolj denarja in imaš zaveznike na pravih mestih, si lahko privoščiš karkoli in za nepravilnosti ne odgovarjaš," je ocenil Oblak. Dodal je, da je odločitev sodišča treba spoštovati, pa četudi to ugotovi, da je Zemlja ravna plošča.
