Nepridipravi sicer na kolesa prežijo vsepovsod – v mestnih središčih, na obrobju mest in tudi v manjših krajih, potem v nakupovalnih centrih in celo na avtocestnih postajališčih. Pri nečednih poslih jih ne moti niti dnevna svetloba. Ljubljanska policijska uprava »črnih točk«, torej mest, kjer so kolesa v prestolnici najbolj na udaru, ne izpostavlja, najbolj zanimiva za kradljivce pa so zagotovo tista, kjer je koles več in kjer ni veliko ljudi.
Kar nekaj takšnih točk je v samem središču Ljubljane, pa tudi za Bežigradom in v Šiški, kjer so pred dobrim letom kolo ukradli tudi domačinki Nini. Ker ni bila dovolj previdna in je svojega »konjička« priklenila z navadno ključavnico, ki nepridipravom ob kraji vzame zgolj nekaj sekund, so ji ga ukradli sredi dneva pred nakupovalnim središčem. Sreča je bila vseeno na njeni strani, saj je letos pred dobrim mesecem med sprehodom povsem nepričakovano zagledala svoje kolo, ki ga zaradi poslikave z zebrastim vzorcem ni bilo težko prepoznati. Novi lastnik ga namreč ni niti prebarval, prav tako pa ga je, sicer priklenjenega, pustil zgolj prislonjenega na ograjo, zato ga je brez slabe vesti preprosto dvignila in ga tako nesla vse do doma. Policisti nad njeno potezo gotovo ne bi bili navdušeni, a si je lastništvo na ta način »priborila« nazaj.
V rekordnem letu izginilo skoraj 2500 koles
Takšni primeri so sicer zelo redki, saj le malo lastnikov po kraji še kdaj pride do svojega kolesa. Po podatkih Policijske uprave Ljubljana se delež najdenih koles že nekaj let giblje zgolj okoli desetih odstotkov, vzrok za to pa je tudi dejstvo, da policiste le okoli 40 odstotkov lastnikov ob prijavi dovolj natančno seznani s podrobnimi karakteristikami ukradenega kolesa. Tudi domačinka Nina ni nikoli podala prijave na policijo, saj se je zavedala, da brez fotografije in dodatnih informacij najdba ne bo mogoča. Zelo pomembni podatki ob prijavi kraje so znamka kolesa, tip ter model, barva, dodatna oprema ter individualni dodatki, policistom pa delo dodatno olajša tudi fotografija.
V lanskem letu je bilo kaznivih dejanj, povezanih s kolesi, manj kot v letih 2012 in 2011. Policijska uprava Ljubljana je tako leta 2013 zabeležila 1360 kraj, od tega kar 1150 na območju Mestne občine Ljubljana. A kljub precejšnjemu številu kraj se številke v minulih letih nikoli niso približale letu 2004, ko je bilo tovrstnih kraj skoraj 2500.
Čeprav manjše število kršitev verjetno ni neposredno povezano z vzpostavitvijo sistema Bicikelj, zagotovo velja omeniti, da kolesa na izposojo uporablja deset odstotkov ljubljanske populacije – od maja 2011 do julija 2014 je kolesa uporabljalo 57.386 ljudi. Kolesarji so lahko veliko bolj brezskrbni, saj so za kolo odgovorni le v času izposoje in ne potrebujejo dodatnih varoval. V trenutku, ko je kolo pravilno postavljeno v stojalo, morebitna kraja ni več skrb tistega, ki si ga je izposodil.
Ključna je še vedno zaščita
Vinko Stojnšek z ljubljanske policijske uprave opozarja, da so za varovanje koles pomembni tako ključavnice kot tudi prostori, kamor kolesa priklenemo. Nepridipravom namreč slabše ključavnice ne predstavljajo nobene ovire – s seboj nosijo različno orodje, celo hidravlične klešče. Poleg kakovosti ključavnice pa je treba poskrbeti tudi za primeren prostor parkiranja, najbolje je, da je okvir kolesa priklenjen na »fiksiran« predmet – ograjo ali stojalo za kolesa. V nasprotnem primeru bo kolo pristalo v rokah nepridiprava ali še huje – kar v bližnji reki ali potoku. Med spomladansko čistilno akcijo Za lepšo Ljubljano namreč potapljači vsako leto iz reke potegnejo kar nekaj koles, ki jih nesramneži običajno tja odvržejo iz gole objestnosti ali osebnih zamer, takšna kolesa pa so problematična tudi z vidika plovbe, saj lahko ob nizkih vodostajih predstavljajo nevarnost za različna plovila.
