Obiskovalec je želel pobožati žirafo
Oskrbniki so nemudoma odhiteli do ograde in v njej zagledali mladeniča, ki je poskušal po nogah pobožati eno od žiraf. Reševanje je vodil vodja skupine oskrbnikov Robert Prašnikar, ki je eden najbolj izkušenih oskrbnikov v ZOO Ljubljana, skrbi pa tudi za noje in žirafe. Mladeniču je preko priprtih servisnih vrat zaklical, naj čim bolj mirno zapusti žirafe in se napoti proti njemu. Ta je navodila sicer ubogal, vendar ga je v tistem trenutku že napadel noj in ga podrl na tla. K sreči je mladenič ubogal tudi navodila oskrbnika, naj se ne premika, saj človeka noj v ležečem položaju težje resno poškoduje. Ker je noj nadaljeval z napadom, je Prašnikar ocenil, da je dogajanje postalo nevarno za obiskovalca, zato se je odločil, da tvega in tudi sam vstopi v ogrado ter s kričanjem in mahanjem preusmeri pozornost noja nase in s tem omogoči kolegom rešitev mladeniča na varno.
Reševanje se je rešilo brez poškodb udeleženih
Reševanje je k sreči uspelo brez poškodb udeleženih, k čemur je nedvomno botrovalo tudi to, da so žirafe v našem živalskem vrtu redno trenirane na toleranco dotikanja po nogah, saj je to potrebno za izvajanje veterinarskih pregledov in posegov. Kljub temu lahko nepredvidena dogajanja in neznane osebe na njihovem teritoriju, pri živalih sprožijo paniko in agresivno vedenje. Mladenič je po incidentu kazal znake zmedenosti, zaradi česar so pristojni takoj poklicali policijo. Priznal je, da je užival tako droge kot alkohol, zato je bil pridržan.
Obiskovalci pogosto iščejo stik z živalmi
Strokovni vodja ZOO Ljubljana Barbara Mihelič je pri tem izpostavila, da resnih incidentov do sedaj sicer še ni bilo, da pa je izredno veliko primerov, ko ljudje iščejo neposreden stik z živalmi (predvsem s papigami in opicami) ob tem pa moč, inteligenco in sposobnosti teh živali podcenijo in napačno predvidijo njihovo reakcijo. Tovrstni primeri se kljub svarilom največkrat končajo z ogrizenimi ali popraskanimi prsti. Obiskovalce zato opozarjajo, da se držijo napisanih navodil in opozoril, saj živali sicer na videz delujejo mirno, prijazno in udomačeno, vendar le, če se v svojem okolju ne čutijo ogrožene. Poseganje z rokami v njihov teritorij, nepoznane kretnje in ljudi pa razumejo kot ogrožanje in vsiljivce napadejo.
Vendarle gre za divje živali, ki se zaradi tovrstnih motenj čutijo ogrožene
Kot je povedala direktorica Zdenka Ban Fischinger, se v ljubljanskem živalskem vrtu največkrat dogaja, da poskušajo obiskovalci doseči žival skozi odprtine v mreži. To se je že večkrat dogajalo pri šimpanzih, sajmirih, leopardih, papigah, kapibarah, pa tudi pri domačih živalih na kmetiji. »Vse te živali na videz delujejo zelo mirne in prijazne ter v normalnih okoliščinah take tudi dejansko so. Vendar so kljub temu divje živali (razen seveda tistih na kmetiji), ki tovrstne posege v svoj teritorij dojemajo kot motnjo, se čutijo ogrožene in instinktivno odreagirajo agresivno,« je povedala.
Ljudje se pojma divja žival sploh ne zavedajo
Ljudje živali po mnenju Ban Fischingerjeve poskušajo doseči, ker so do te mere odtujeni od narave in živali, da se pojma divja žival sploh ne zavedajo. »Dejansko se pogosto zgodi, da celo starši vzpodbujajo otroke, naj pobožajo določeno žival skozi mrežo in ob tem ignorirajo tako varnostne ograje kot številne opozorilne table, ki jih opozarjajo na nevarnost ugriza. Po šoku ob ugrizu pa nato poskušajo svojo krivdo prevaliti kar na Živalski vrt, ki naj bi bil, po njihovem, takšno neodgovorno ravnanje dolžan fizično preprečiti, čeprav to dejansko sploh ni mogoče,« je povedala direktorica. Njihovo strokovno osebje ima s treningi njihovih živali veliko izkušenj in uspehov. Oskrbniki ob določenih predstavitvah svoje delo z živalmi pokažejo tudi obiskovalcem. Morda se ob tem nekaterim zazdi, da bi to lahko poskusili tudi sami, kar seveda ne drži.
