Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, ki je poudarila, da so po dolgotrajnem kazenskem postopku vendarle prišli do njegovega zaključka, je med zaključnimi besedami uvodoma ugotovila, da ne more povedati nič novega, česar sodišče ne bi že vedelo. Pričakovano se je osredotočila na izločitev dokazov, za kar se je sodišče odločilo 17 dni pred iztekom vseh priporov, tožilstvo pa da je tako ostalo praktično brez vseh obremenilnih dokazov.
Žgajnarjeva se z odločitvijo ne strinja in je precejšen del zaključnih besed namenila pojasnjevanju zakonitosti vseh dokazov, ki jih je vložila tekom postopka. Tožilka, prepričana, da sodišče ni na enak način presojalo o zakonitosti tujih dokazov, je ocenila, da je ta kazenski postopek pregloboko posegel v suverenost tujih državnih ureditev. Spomnila je, da so bile v Srbiji na podlagi istih dokazov izrečene obsodilne sodbe, prav tako pa so iste dokaze uporabili v Italiji, članici EU.
Zaradi neomajnega prepričanja v trdnost dokazov, bi Žgajnarjeva z istimi dokazi ponovno začela postopek.
Tožilstvo zato meni, da so vsem obtoženim uspeli dokazati očitana kazniva dejanja, nekaterim pa tudi večjo vlogo v hudodelski združbi od sprva opredeljene.
Izrek zapornih kazni
Tožilstvo je tako za vse obdolžene predlagalo izrek zapornih kazni. Najvišjo, 19 let in 10 mesecev zapora, zahteva za domnevnega vodjo slovenskega dela hudodelske združbe Dragana Tošića. Za Anesa Selmana predlaga 17-letno zaporno kazen, za Dragana Beljkaša, Jakoba Remškarja, Petra Khermayerja, Mirzeta Lucevića, Marka Bubliča in Dejana Zupana pa 15 let zaporne kazni.
Osemletno zaporno kazen tožilstvo predlaga za Zdenko Kondič in Sandro Udrih, za Boštjana Kopčiča pa šest let. Po pet let in šest mesecev zapora predlaga za Roberta Šabiča in Đemajlija Manđuko, pet let pa za Mirzeta Lucevića, Valterja Abramoviča in Tadeja Poljaka. Suzano Remškar pa naj se obsodi na dve leti zapora, predlaga tožilstvo.
Še pred začetkom zaključnih besed sta nastopili zadnji dve priči, nepremičninar Igor Šinkovec, ki je obtoženemu Anesu Selmanu prodal stanovanje in Selmanova mati Alja Selman. Z njunima izpovedbama je obramba želela dokazati, da je bil Selman v obdobju, za katero mu tožilstvo očita, da je v Italiji prodal 450 kilogramov kokaina, v BiH.
