Po zaključnih besedah tožilstva in odvetnikov so imeli danes tudi obtoženi možnost, da še zadnjič nagovorijo sodišče. Slednje so nekateri tudi storili, pri tem večinoma dejali, da se strinjajo z zaključnimi besedami svojih odvetnikov in da pričakujejo oprostilno sodbo.
V današnjih zaključnih besedah so odvetniki večinoma poudarjali, da ni zadosti dokazov, da so njihove stranke zares storile očitana jim kazniva dejanja, zato so sodišču predlagali, naj obtožene oprostijo. Po oceni Saše Ravnikarja, zagovornika Dragana Beljkaša, ni dokazov, da je ta spremljal pošiljko kokaina, ki je bila namenjena v Ameriko, prav tako ni dokazov, da je uporabljal telefonske številke, ki so jih slovenskim preiskovalnim organom poslali srbski kolegi.
Tudi Matjaž Markelj, ki zagovarja Jakoba Remškarja, je ocenil, da ni dokazov, da je Remškar spremljal prevoz kokaina v Južno Ameriko in Južnoafriško republiko (JAR). Remškarjevo pot v JAR je pojasnjeval s tem, da je lovec in da je tam lovil divje mačke.
Dejan Marković, ki zastopa Anesa Slemana, ki je po spremembi obtožnice še bolj obremenjen z očitki, je ocenil, da obtožnica ne bi smela biti spremenjena, saj da zoper Slemana med sojenjem niso bili podani nobeni dodatni dokazi, prav tako ne gre za nobene nove očitke. Ocenil je tudi, da njegova stranka v Italiji ni mogla prodati 450 kilogramov kokaina Italijanu Francescu Petrelliju, saj da ga takrat v Italiji sploh ni bilo.
Odvetniki obtoženih, ki so jih bremenili dokazi, zbrani v Srbiji in Sloveniji, so dodatno poudarjali, da so bili ti dokazi izločeni in tako ne morejo biti temelj za obsodbo. Odvetnik še vedno priprtega Marka Bubliča Roman Završek je ob tem dodatno ocenil, da je treba to dejstvo upoštevali tudi pri presojanju, ali so bili zakonito pridobljeni dokazi v Italiji.
Odvetnica obtoženega Mirzeta Lucevića Martina Žaucer je v svojem zaključnem zagovoru tudi pojasnila, zakaj je sodni senat 6. novembra izločil dokaze, pridobljene v Srbiji in Sloveniji. Po njenih besedah so dokazi, pridobljeni v Sloveniji, temeljili na sodni odredbi, izdani na podlagi navedb, ki jih je policiji podala anonimna priča (med drugim je podala tudi telefonske številke, na katerih so bili opravljeni prisluhi), za omenjeno pričo pa policija po njenem prepričanju ni zadovoljivo pojasnila, ali je zanesljiva in kako je prišla do omenjenih podatkov.
Vrhovno sodišče je namreč leta 2008, pozneje pa vsaj še v nekaj sodbah, po besedah odvetnice odločilo, da mora policija v primerih, ko zahteva za izdajo sodne odredbe temelji na izpovedi anonimne priče, posredovati tudi omenjene podatke. "Teh pa v tem primeru ni bilo. Kriminalisti na zaslišanju niso želeli povedati niti, ali gre sploh za osebo," je dejala in dodala, da zato senat ni mogel odločiti drugače. Srbski dokazi pa naj bi bili izločeni zato, ker pri njihovem pridobivanju niso bile spoštovane minimalne človekove pravice.
