Tridnevno žalovanje in nov poplavni val v Srbiji
V Srbiji se je danes začelo tridnevno žalovanje ob poplavah, v državi pa pričakujejo nov poplavni val. Ob Savi, predvsem v občinah Šid in Sremska Mitrovica, pred novim poplavnim valom utrjujejo obrambne nasipe. V Beogradu oblasti zatrjujejo, da so na poplavni val pripravljeni, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Vodja oddelka za izredne razmere na srbskem notranjem ministrstvu Predrag Marić je napovedal, da bodo vsem prebivalcem Obrenovca še naprej nudili pomoč v hrani in zdravilih. V mestu ob sotočju Save in Kolubare, ki so ga poplave najhuje prizadele, se sicer nadaljuje preventivna popolna evakuacija, čeprav človeška življenja tam trenutno niso ogrožena.
(Foto: Reuters)
Srbija ima polno podporo EU
Obrenovac je v torek zvečer obiskala tudi evropska komisarka Georgieva v spremstvu srbskega notranjega ministra Nebojše Stefanovića. Komisarka je zagotovila, da ima Srbija polno podporo EU ob katastrofalnih poplavah.
Preberite še: Poplave na Balkanu vidne tudi iz vesolja
Srbski premier Aleksandar Vučić pa je na skupni novinarski konferenci z Georgievo v ponedeljek zvečer poudaril, da Srbija brez pomoči unije ne bo mogla iziti iz krize, ki jo je v državi povzročila vodna ujma. Dodal je, da bodo za izhod iz težkih razmer sicer morali največ narediti državljani Srbije sami.
V BiH veliko nevarnost predstavljajo mine
V Bosni in Hercegovini ob poplavah veliko nevarnost predstavljajo mine iz časa vojne, ki jih je naplavila voda ali so prišle na površje zaradi zemeljskih plazov. V centru za odstranjevanje min v BiH so po poročanju tiskovne agencije Federacije BiH Fena pojasnili, da je voda premaknila minsko polje na območju okrožja Brčko, pri čemer je eksplodirala mina. Incident ni zahteval žrtev. V centru opozarjajo prebivalce, naj v primeru, da opazijo mine, takoj obvestijo civilno zaščito in na območju postavijo opozorilo.
(Foto: Reuters)
Na skrajnem vzhodu Hrvaške zaradi poplav razglasili katastrofo
Hrvaška vlada je na območju Vukovarsko-sremske županije na vzhodu države po hudih poplavah razglasila stanje katastrofe. Medtem na ogroženem območju ob reki Savi v Slavoniji utrjujejo nasipe, saj nevarnost poplav ni še minila. V ostalih delih države nadaljujejo zbiranje humanitarne pomoč za žrtve poplav.
Hrvaška uprava za zaščito in reševanje (Duzs) je objavila, da je bil sistem obrambe pred poplavami zgrajen za nevarnost stoletnih voda, na območju Županje pa da so se pojavile tisočletne. Kot so dodali, je 210 kilometrov dolg nasip na območju Slavonsko-brodske in Vukovarsko-sremske županije popustil na dveh mestih, pri Rajevem Selu in Račinovcih nedaleč od Županje.
Čeprav se Sava umirja in se je njena gladina na ogroženem območju v 24 urah znižala za med 25 in 30 centimetrov, so nadaljevali z utrjevanjem razmočenih nasipov. Na najbolj ogroženih delih nasipa pri Slavonskem Brodu so potapljači minulo noč postavljali neprepustne folije.
Med drugim so ponudili brezposelnih osebam s poplavljenih območjih slabih 4000 kun (526 evrov) bruto za sodelovanje pri javnih delih sanacije stanja. Zaenkrat potrebujejo približno 1000 delavcev.
Hrvaški minister za zdravje Rajko Ostojić je danes razglasil nevarnost epidemije nalezljivih bolezni na poplavljenih območjih. Opozorilo velja za Vukovarsko-sremsko in Brodsko-posavsko županijo ter mesta Pleternica in Lipik v Požeško-slavonski županiji kot tudi Kostajnico in Dvor na Uni v Sisaško-moslavški županiji, kjer so tudi bile najhujše poplave.
Kot je dodal, njegova odločitev sledi vladni razglasitvi stanja katastrofe za Vukovarsko-sremsko županijo. Gre za prvo tovrstno odločitev hrvaškega ministra za zdravje v preteklih 20 letih, je še izpostavil v izjavi za medije.
Od hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (Hzjz) je zahteval izvajanje ukrepov za preprečevanje in boj proti nalezljivimi bolezni, kar pomeni, da bodo zagotovili dodatne zdravstvene delavce in opremo za zdravstveno zaščito na epidemiološko nevarnih območjih.
Medtem je Hzjz na svoji spletni strani sporočil, da je na območju Slavonskega Broda sedem oseb, pri katerih so ugotovili enterokolitis, nalezljivo bolezen, ki povzroča hujše prebavne motnje.
Preberite še članek iz današnje tiskane izdaje: Balkan žaluje in se pripravlja na obnovo
Na najbolj ogroženih delih potapljači minulo noč postavljali neprepustne folije
Čeprav se Sava umirja in se je njena gladina na ogroženem območju v 24 urah znižala za med 25 in 30 centimetrov, so nadaljevali z utrjevanjem razmočenih nasipov. Na najbolj ogroženih delih nasipa pri Slavonskem Brodu so potapljači minulo noč postavljali neprepustne folije.
Hrvaška vlada bo v četrtek na seji v Županji razpravljala o stanju na poplavljenih območjih in ukrepih za normalizacijo razmer. Na vladi so ocenili, da bo sanacija območja potekala več mesecev, nekateri prebivalci pa da se bodo lahko vrnili v svoje hiše šele po letu dni.
Menjava slovenske civilne zaščite v Srbiji in BiH
V Slovenijo se je danes vrnila posadka letalske policijske enote, ki je od sobote v BiH reševala ljudi in pomagala pri dostavi pomoči. Z Morsa so medtem sporočili, da poteka menjava večine pripadnikov civilne zaščite v Srbiji in BiH ter tudi posadke helikopterja Bell 412 Slovenske vojske. Rdeči križ v BiH danes pošilja prvi tovornjak z zdravili.
Kot so sporočili iz policije, so se danes domov vrnili policisti iz letalske policijske enote, ki so od sobote v BiH reševali življenja ljudi ter pomagali dostavljati zdravila, hrano in druge nujne potrebščine. Njihov helikopter je pristal pred približno dvema urama na ploščadi letalske policijske enote na Brniku.
V poplavah največja nevarnost črevesnih nalezljivih bolezni
V tako katastrofalnih poplavah, kot so v BIH, Srbiji in na Hrvaškem, je teoretično povečana nevarnost za izbruh nalezljivih bolezni, ponavadi obstaja največja nevarnost za črevesne nalezljive bolezni, ker je poplavna voda polna mikrobov, je za STA danes dejala epidemiologinja Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V primeru bivanja veliko ljudi v začasnih bivališčih obstaja tudi nevarnost pojavljanja drugih nalezljivih bolezni, kapljičnih, otroških, je dodala.
Po njenih besedah je sicer težko oceniti, kaj se bo dejansko dogajalo na poplavljenih območjih. To je namreč odvisno od več dejavnikov, kot so, "kakšno je poplavno območje, katere nalezljive bolezni so bile tam že prej, predvsem pa to, kako so ljudje preskrbljeni z varno pitno vodo, varno hrano, kakšna je njihovo zdravstveno stanje, tudi osveščenost".
Nevarnost vraničnega prisada in virusa Zahodnega Nila
Glede poročanja lokalnih medijev, da v BiH obstaja nevarnost vraničnega prisada in širjenja virusa Zahodnega Nila, je pojasnila, da te ocene verjetno temeljijo na tem, da predvidevajo, da je povzročitelj vraničnega prisada, ki je zelo odporen, prisoten ponekod v zemlji. V primeru poplav ti povzročitelji - spore - lahko pridejo znova na površino, morda jih zanese na druga območja in teoretično bi lahko prišlo do okužbe. "Upajmo pa, da se to ne bo zgodilo," je dodala.
Glede širjenja virusa Zahodnega Nila pa je dejala, da gre tudi tu za vrsto dejavnikov, ki vplivajo na razmnoževanje ličink komarjev.
Pahor v začetku junija na uradnem obisku v BiH
Predsednik republike Borut Pahor se bo 3. in 4. junija na povabilo predsedstva BiH mudil na uradnem obisku v Bosni in Hercegovini, so danes sporočili iz urada predsednika.
Podrobnosti obiska še niso znane, so pa po ponedeljkovem telefonskem pogovoru Pahorja s predsedujočim predsedstvu BiH Bakirjem Izetbegovićem ob katastrofalnih poplavah v BiH sporočili, da bo predsednik predvidoma obiskal tudi območja, kjer prizadetim ljudem pomagata slovenska vojska in policija.