Strojevodja, 52-letni Francisco Jose Garzon je priznal, da je na ovinku, na katerem je omejitev 80 kilometrov na uro, vozil s hitrostjo 190 kilometrov na uro.
Na prizorišče nesreče je medtem prispel španski premier Mariano Rajoy, ki je razglasil tridnevno žalovanje v državi. Rajoy, ki se je že v sredo na nujni seji o nesreči sestal s pristojnimi ministri, je danes kot napovedano prispel na prizorišče nesreče. Tu je sporočil odločitev o razglasitvi tridnevnega žalovanja in v tamkajšnji bolnišnici obiskal poškodovane. Ob tem je poudaril, da je danes »zelo težak dan« za vse, saj se je zgodila dramatična katastrofa, ki se je bodo še dolgo spominjali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Število smrtnih žrtev se je medtem povzpelo na 80, po zadnjih podatkih pa je ranjenih 94 ljudi, od tega 35 huje. Predsednik regije Galicija Alberto Nunez Feijoo je razglasil sedemdnevno žalovanje. Regija je tudi odpovedala načrtovano veliko slavje ob godu svojega zavetnika sv. Jakoba.
Španski kralj Juan Carlos in nekateri drugi člani kraljeve družine so v luči tragedije, ki je pretresla državo, prav tako odpovedali svoje obveznosti. Kralj je že v sredo izrazil sožalje, danes pa je odpovedal sprejem španskega tenorista Placida Dominga. Princ Felipe naj bi obiskal telekomunikacijsko podjetje Telefonica, a so tudi ta obisk odpovedali.
Iz državnih železnic Renfe so sicer danes sporočili, da vlak, ki je iztiril, ni imel »nobenih tehničnih težav« in je bil pregledan le nekaj ur pred nesrečo. »Vemo, da vlak ni imel tehničnih težav, pregled je bil opravljen tisto jutro,« je zatrdil prvi mož družbe Julio Gomez-Pomar Rodriguez.
Strojevodja priznal, da je peljal prehitro
Medtem pa španski mediji poročajo o tem, da je strojevodja takoj po nesreči priznal, da je v ovinek zapeljal s hitrostjo 190 kilometrov na uro.
»Peljal sem s hitrostjo 190! Upam, da ni nihče umrl, ker mi bo to ležalo na vesti,« je po poročanju časnika El Pais, ki ga povzema AFP, strojevodja takoj po nesreči prek radia sporočil postaji v Santiagu de Compostela. Razlog za preveliko hitrost na odseku, kjer je ta omejena na 80 kilometrov na uro, še ni znan.
Vlak je iztiril kake štiri kilometre pred glavno železniško postajo v Santiagu de Compostela. Šlo je za vlak modela alavia, ki se po poročanju AFP lahko prilagodi tirom tako za hitro kot za običajno vožnjo. Doseže lahko hitrosti do 250 kilometrov na uro.
Množično darovanje krvi
Mestno hišo v Santiagu de Compostela so spremenili v središče, kjer lahko prizadeti poiščejo informacije in psihološko pomoč. Mesto se je sicer pripravljalo na veliko slavje ob godu svojega zavetnika sv. Jakoba, načrtovane koncerte in ognjemete pa so sedaj odpovedali.
Meščani so pretreseni, številni so bili praktično prvi, ki so na kraju nesreče pomagali poškodovanim. Več kot 1000 ljudi se je odzvalo na pozive lokalnih bolnišnic k darovanju krvi.
Naj darujejo kri, je oboževalce pozval tudi portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo, ki igra v Španiji. »Novico o nesreči vlaka v Španiji sem sprejel z veliko žalostjo,« je prek Twitterja sporočil Ronaldo. Kasneje je izrazil še sožalje.
Sožalja z vsega sveta
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrekel sožalje španskemu kralju Juanu Carlosu I. "Rusija deli bolečino s prijaznimi španskimi ljudmi," je Putin zapisal v telegramu. Sožalje družinam žrtev umrlih v železniški nesreči sta izrazila tudi slovenski in francoski predsednik, Borut Pahor in Francois Hollande, ob robu srečanja predsednikov procesa Brdo.
Na nesrečo se je odzval tudi papež Frančišek, ki se mudi v Braziliji »Družinam se pridružuje v njihovem trpljenju in poziva k molitvi,« je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.
Žrtev nesreče so se sicer z minuto molka danes spomnili na evropskem prvenstvu v plavanju, ki poteka v Barceloni.
Žrtve različnih narodnosti
Na vlaku, ki je potoval iz mesta Ferrol proti Madridu, je bilo v času nesreče 218 potnikov in štirje člani posadke. Narodnost žrtev še ni znana.
Ministrstvo za zunanje zadeve zaenkrat še nima informacij o morebitnih slovenskih potnikih na vlaku, ki je v sredo iztiril v Španiji. Na veleposlaništvu v Madridu in sektorju za konzularne zadeve MZZ zaenkrat tudi še niso prejeli klicev morebitnih sorodnikov slovenskih državljanov, ki bi se lahko nahajali na vlaku.
Gre za eno najhujših železniških nesreč v zgodovini države. Med zadnjima večjima nesrečama sta tista iz leta 1944, ko je na poti od Madrida do Galicije umrlo več sto ljudi, ter tista iz leta 1972, ko je 77 ljudi umrlo v iztirjenju v Andaluziji.
