Tri ukradene slike sodijo med umetnine posebnega kulturnega pomena, neznani storilec pa je s krajo državo oškodoval za najmanj 15.000 evrov, so še pojasnili na policijski upravi Koper.
Gre za umetniška dela srednjega formata, nastala med letoma 1957 in 1973. Naslikana so v tehniki akvarela na papir in olja na karton. Vsa tri so brez naslova.
Na akvarelu z merami 79,8 x 60 centimetrov je umetnik upodobil stilizirano sedečo lutko v sredini in desno spodaj kitaro. Slika je desno spodaj tudi signirana in datirana A. Černigoj 70.
Preostali dve sliki z merami 73 x 50,3 centimetra in 71 x 48,5 centimetra sta naslikani v tehniki olja. V obeh primerih gre za kompozicijo živobarvnih pravokotnih ploskev, delno obrobljenih s temnimi linijami. Večja je desno spodaj signirana A. Černigoj 73, manjša pa levo zgoraj signirana in datirana AC 57.
Slike so bile ukradene iz prostora, ki služi kot priročno skladišče, z njim pa upravlja Goriški muzej. Na sežansko policijsko postajo je pisna prijava o kraji umetnin prispela 24. decembra lani, je za STA pojasnil odgovorni za stike z javnostmi policijske uprave Koper Dimitrij Marušič. Zaradi dejstva, da so umetnine pogrešane že dalj časa, bo po njegovih besedah storilca sicer verjetno težje določiti.
Goriški muzej ima v sklopu lipiške kobilarne v Galeriji Avgusta Černigoja sicer postavljeno stalno razstavo, na kateri je zbranih 400 del iz slikarjevega opusa.
Avgust Černigoj je utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Za svoje delo je leta 1976 prejel Prešernovo nagrado.
Njegov umetniški opus obsega okrog 1400 del, pretežno grafik, od lesoreza in linoreza, pa do bakroreza, suhe igle in akvatinte. Vsebinsko se je Černigoj loteval tako figuralnih motivov in predmetnega sveta, kot čiste abstrakcije. Različne elemente in simbole je vrezoval v večinoma majhne formate ter ostajal zvest konstruktivizmu in njegovim načelom, za katera se je odločil po svojem šolanju na Bauhausu.
Umetnik je zadnjih pet let svojega življenja preživel v Lipici, v eni od sob hotela Maestoso. V zahvalo je svoja dela zapustil Kobilarni Lipica. Leta 1987, dve leti po njegovi smrti, je skupina umetnikov Novi kolektivizem v Lipici oblikovala stalno razstavo Galerije Avgusta Černigoja in pri tem sledila Černigojevim željam glede izgleda galerije. Postavitev stalne zbirke je kot del kulturnega spomenika državnega pomena od leta 1996 zaščitena tudi kot kulturna dediščina.
