Nigerijcu Ethelbertu Onyeaunaju, ki naj bi mu po njegovem mnenju nezakonito odvzeli prostost, so aprila lani do njegove odstranitve iz države odredili nastanitev v centru za tujce. Onyeauna je vložil pritožbo, ki jo je notranje ministrstvo zavrnilo, nato pa je vložil tožbo, ki jo je zavrnilo upravno sodišče. Nazadnje je vrhovno sodišče zavrnilo revizijo postopka, ker pritožnik ne izkazuje več pravnega interesa.
Tako je Nigerijec vložil ustavno pritožbo, ustavno sodišče pa je na seji 21. novembra soglasno odločilo, da sklep vrhovnega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.
Ustavno sodišče je namreč že v drugi odločbi sprejelo stališče, da bi pritožnik, kljub temu da je sklep o nastanitvi v center za tujce prenehal veljati, če bi z revizijo uspel, v ponovljenem postopku pred pravnim sodiščem lahko dosegel ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa. "Stališče, da si revident pravnega položaja v postopku, v katerem je izpodbijani upravni akt prenehal veljati, nikoli ne more (več) izboljšati, je ustavno sodišče že ocenilo kot očitno napačno," so ustavni sodniki zapisali v obrazložitvi odločbe.
V konkretnem primeru je bil pritožnik v vmesnem času izpuščen iz centra za tujce. Odločba, na podlagi katere je bil nameščen v center, z njegovo izpustitvijo sicer ni prenehala veljati, je pa tega dne prenehala dejansko učinkovati. Pritožnik zato z morebitno odpravo izpodbijane odločbe v ponovljenem postopku odločanja pred upravnim sodiščem sicer ne bi mogel več doseči drugačnega zakonitega stanja. Vendar bi v ponovljenem postopku pred upravnim sodiščem (če bi z revizijo uspel) lahko dosegel ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe, ugotavlja ustavno sodišče.
Nigerijec se prav tako ni strinjal s stališčem vrhovnega sodišča, da nima več pravnega interesa za odločanje o reviziji, ker v tožbi ni postavil zahtevka za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta.
Ta okoliščina pa po prepričanju ustavnih sodnikov ni ovira, da upravno sodišče, če bi pritožnik z revizijo uspel, v ponovljenem postopku ne bi moglo zgolj ugotoviti nezakonitosti izpodbijanega akta. Zato je stališče vrhovnega sodišča, da si pritožnik svojega pravnega položaja v tem postopku ne more (več) izboljšati, samovoljno oziroma arbitrarno ter s tem v nasprotju z ustavno pravico do enakega varstva pravic.
Zastopnik nigerijskega državljana Matevž Krivic je za STA kot najpomembnejšo implikacijo odločbe ustavnega sodišča izpostavil, da je s tem "končana večletna absurdna in pravne države nevredna praksa naših sodišč, ki so se skušala nekaterih zadev 'znebiti' celo tako, da človeku, ki mu je bila (po njegovem mnenju nezakonito) odvzeta prostost, niso več priznala pravnega interesa za pravno varstvo, če mu je bila medtem prostost že vrnjena".
Poleg tega je bil sedaj razveljavljeni sklep o zavrženju revizije po besedah Krivica "samo sredstvo, s katerim se je vrhovno sodišče skušalo izogniti sojenju o celi vrsti nadaljnjih pomembnih in težkih načelnih pravnih vprašanj". "Na srečo mu ta poskus ni uspel in se bo sedaj moralo spoprijeti tudi s temi težjimi vprašanji," je sklenil.
