Nemško tožilstvo je v Gurlittovem stanovanju v bavarski prestolnici München marca 2012 odkrilo okoli 1400 del modernih klasikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee in Max Beckmann.
Preiskovalci si od tedaj prizadevajo ugotoviti, koliko umetniških del v Gurlittovi zbirki je bilo dejansko zaseženih v času nacizma. Trenutno je v pregledu 600 del. Številna med njimi naj bi pridobil Gurlittov oče Hildebrand, ki je bil v času nacizma ugleden trgovec z umetninami, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Gurlitt, ki je živel v osami, je bil pod drobnogledom tudi zaradi utaje davkov.
Zbiratelj je sicer trdil, da je zakoniti lastnik umetnin, strokovnjaki pa menijo, da so več sto del nacisti ukradli njihovim prvotnim lastnikom, predvsem bogatim Judom v času holokavsta.
Njegovemu očetu so nacisti dovolili prodajo t. i. degenerirane umetnosti, zasežene v muzejih. Številna tovrstna dela so razstavili na razvpiti razstavi denegerirane umetnosti v Münchnu leta 1937.
