V 94. letu starosti je v Beogradu umrl Dobrica Ćosić, prvi predsednik Zvezne republike Jugoslavije, pisatelj in domnevni idejni sooče razvpitega memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti o zapostavljenosti Srbov v Jugoslaviji, ki je po trditvah kritikov postal temelj velikosrbske politike.
Čosić se je rodil v vasi Velika Drenova, se pri dvajsetih pridružil partizanom in bil po vojni na višjih komunističnih položajih ter tako blizu Titu, da ga je v 60. letih spremljal na jahti Galeb med afriško turnejo. V 60. letih je prišel v spor s slovenskimi komunisti glede stopnje (de)centralizacije Jugoslavije, konec 60. let pa izstopil iz partije in postal disident, potem ko je ostro kritiziral podeljevanje avtonomije Albancem na Kosovu in trdil, da se nad tamkajšnjimi Srbi izvaja nasilje.
Leta 1977 je postal član akademije, po nekaterih ocenah njen najvplivnejši. Njegova natančna vloga pri memorandumu ni jasna. Kritiki so mu vedno očitali, da je v 80. letih utemeljil velikosrbski nacionalizem. Podprl je Slobodana Miloševića in vzpon Radovana Karadžića med bosanskimi Srbi. Njegov vpliv je bil zelo velik, avgusta 1991 sta ga še pred mednarodnim priznanjem Slovenije obiskala predsednik slovenske skupščine France Bučar in zunanji minister Dimitrij Rupel. Interpretacije obiska so različne, Rupel je kasneje zapisal, da so govorili o sodelovanju med Srbi in Slovenci, Ćosić je v svojih zapisih trdil, da sta prišla s soglasjem Milana Kučana in Janeza Drnovška ponudit sodelovanje in nevtralnost v hrvaško-srbskem sporu. Kučan je zanikal, da bi vedel za obisk.
Leta 1992 je Milošević Ćosića nastavil na položaj prvega predsednika Zvezne republike Jugoslavije, po letu dni pa so ga odstavili, ko se je z Miloševićem sprl. Leta 2000 se je pridružil protimiloševićevskemu gibanju Otpor, do konca pa je zagovarjal politiko Srbov v Bosni in Hercegovini. Lani se je iz zdravstvenih razlogov umaknil iz javnosti.
Kot piše STA, so mnenja različna tudi glede njegove pisateljske zapuščine. Medtem ko je bil za mnoge največji pisatelj sodobne srbske književnosti, ga drugi ostro kritizirajo. Prejel je številne pomembne srbske književne nagrade. V slovenščino so med drugimi prevedeni njegovi romani Daleč je sonce, Korenine in Čas smrti. ba