Bistveno je, kako se je o zlorabah poročalo
Novinar Nenad Glücks je v članku Dolenjski Abu Graib opisoval razmere v zaporu na Dobu in med drugim navedel, da naj bi obstajala skupina sadističnih nasilnežev, ki ponoči pogosto pijani vdirajo k zapornikom in jih zverinsko pretepajo, ko ni nadrejenih. Avtor je nekaj paznikov naštel z vzdevki oziroma imeni in s tem, ugotavlja sodišče, razkril njihovo identiteto.
Sodišče meni, da ni bistveno, ali so se zlorabe v zaporu dogajale ali ne, temveč kako se je o zlorabah (resničnih ali domnevnih) poročalo. Sodišče ni dvomilo, da je tema, ki jo članek obravnava, družbeno pomembna in je zato obstajal interes javnosti, da se seznani s takšnimi informacijami, a je drugo vprašanje način poročanja in slog pisanja.
Skrajno slab vtis o osebnostnih lastnosti tožnikov
Čeprav sodišče verjame novinarju, da ni nameraval nikogar žaliti, poudarja, da bi se moral zavedati, da članek pri bralcu ustvari skrajno slab vtis o osebnostnih lastnosti tožnikov. Novinarjevo ravnanje je sodišče označilo za neustrezno in premalo skrbno glede na standarde poklicnega novinarstva.
Podjetju Prava smer je zato sodišče naložilo plačilo odškodnine trem paznikom. Če bo sodba obveljala, bo moralo enemu odšteti 4000, drugima dvema pa po 3500 evrov z obrestmi od vložitve tožbe junija 2011, povrniti pa jim bo moralo tudi 2232 evrov pravdnih stroškov, še poroča Delo.
Po interni preiskavi kazenske ovadbe za sedem paznikov
Glücks pa je v odzivu poudaril, da je šlo za temo v javnem interesu. Opozoril je, da je vodstvo zapora le mesec dni po izidu članka 11 paznikov naznanilo policiji zaradi suma nasilja nad zaporniki, sicer pa je znotraj zavoda že dlje časa potekala interna preiskava glede nasilja. Dva meseca za tem je policija sedem paznikov tudi kazensko ovadila.
Poudaril je tudi, da je pri delu ravnal s profesionalno skrbnostjo, za pojasnila je zaprosil tudi vodstvo zapora. Navedbe sodnika v sodbi, da pri pisanju ne bi prestopil meje pravic, če bi opustil imena paznikov, pa so po njegovem mnenju v nasprotju z vrsto sorodnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki daje v primerljivih primerih posebno težo svobodi izražanja in javnemu interesu.
Pri tedniku Reporter so prepričani, da je »neutemeljena sodba podpredsednika okrajnega sodišča v Ljubljani Matjaža Voglarja in visoka prisojena odškodnina posledica kritičnega pisanja našega tednika o delu tega sodišča, s čimer se nas želi disciplinirati«. Na sodbo so se, kot je pojasnil Glücks, že pritožili.
