Tožilstvo je menilo, da so na podlagi dokazov, ki so v sodnem spisu, vsem obtoženim uspeli dokazati očitana kazniva dejanja. Tožilka Blanka Žgajnar je zato za vseh 17 obtoženih predlagala izrek obsodilne sodbe in zaporne kazni.
Najvišjo kazen zahtevajo za Tošića
Najvišjo, 19 let in 10 mesecev zapora, zahteva za domnevnega vodjo slovenskega dela hudodelske združbe Dragana Tošića. Za Anesa Selmana predlaga 17-letno zaporno kazen, za Dragana Beljkaša, Jakoba Remškarja, Petra Khermayerja, Mirzeta Lucevića, Marka Bubliča in Dejana Zupana pa 15 let zaporne kazni.
Osemletno zaporno kazen tožilstvo predlaga za Zdenko Kondič in Sandro Udrih, za Boštjana Kopčiča pa šest let. Po pet let in šest mesecev zapora predlaga za Roberta Šabiča in Đemajlija Manđuko, pet let pa za Miralema Lucevića, Valterja Abramoviča in Tadeja Poljaka. Suzano Remškar pa naj se obsodi na dve leti zapora, je še predlagalo tožilstvo.
Kakšno sporočilo bi slovenska javnost dobila ob obsodilnih sodbah?
Po koncu današnje obravnave je Žgajnarjeva dejala, da morebitne oprostilne sodbe v takih zadevah dajejo signale in vzorce za naprej, še v dvorani pa se je vprašala, kakšno sporočilo bi slovenska javnost dobila ob obsodilnih sodbah.
Žgajnarjeva je tudi opozorila, da nihče od obdolženih ni pokazal nikakršnega obžalovanja in menila, da jih je pri domnevnem kaznivem ravnanju vodil pohlep. Medtem ko so sebi in svojim domačim omogočili luksuzno življenje, pa so na drugi strani uničevali življenja mnogih drugih ljudi, je dejala in dodala, da v EU zaradi prekomernega odmerka droge umre 8.500 ljudi vsako leto.
»Velik medijski pritisk«
Oba Tošićeva odvetnika, Luka Zajc in Marko Bošnjak, pa sta, pričakovano, menila, da Tošiću krivda ni dokazana, da je nedolžen in da bi mu moralo sodišče izreči oprostilno sodbo.
Hkrati pa sta ostro kritizirala pojavljanje tožilke v medijih pa tudi "velik medijski pritisk, s katerim se želi ustvarjati ozračje, da je možna le ena odločitev - obsodila sodba, po možnosti pa tudi izrek najvišje možne kazni". Zajc je vztrajno ponavljal, da so v tem postopku priči dvema paralelnima procesoma, tistemu v sodni dvorani in tistemu pred javnostjo in v medijih.
"Najhujše, kar se lahko zgodi v sodnem postopku, pa je, da sodišče obsodi nekoga, ki očitanih kaznivih dejanj ni storil," je še poudaril Zajc, ki pravi, da iz vseh dokazov izhaja gotovost, da Tošić očitanih kaznivih dejanj ni storil.
Žgajnarjeva je na očitke Tošićeve obrambe dejala, da so med obema govora slišali "čisto pričakovano, skrajno žaljivo zaključno besedo tako do tožilstva kot do tožilk, ki delava na tej zadevi". Žgajnarjeva pa meni, da ima javnost pravico biti seznanjena s tem, kaj se dogaja v sodni dvorani, in poudarila, da je vselej komentirala le dogajanje med obravnavami, ki so javne in na katerih je bila javnost navzoča.
