Po vzpostavitvi posameznih elitnih institucij – specializirano tožilstvo, nacionalni preiskovalni urad in specializirani oddelki znotraj drugih organov – je naslednji korak za uspešen boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji njihovo čim učinkovitejše povezovanje. Neformalno povezovanje na podlagi dobre volje predstavnikov različnih institucij ni dovolj, boljše rezultate prinašajo formalne specializirane skupine, v katerih preiskovalci z različnih področij združijo moči.
Tudi na strateški ravni. Vodja delovne skupine s predstavniki 11 državnih organov in institucij, ki deluje že približno leto in pol, tožilec Drago Šketa, med ovirami pri preiskovanju kriminala belih ovratnikov pričakovano izpostavlja težavno pridobivanje podatkov iz davčnih oaz, zakonodajne pomanjkljivosti in kadrovsko podhranjenost. A vsaj na zadnjih dveh področjih se stanje izboljšuje, čemur pritrjujeta tudi statistika in sodni epilogi. »Da ni več nedotakljivih, kažejo tudi statistični podatki za lansko leto, ko je policija obravnavala 27,1 odstotka več primerov gospodarske kriminalitete,« se s Šketo strinja namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar.
Vlado prepričali o dodatnih sredstvih
»Dobra stran te skupine je predvsem, da na strateškem nivoju rešuje težave, ki jih ima operativni nivo. Rešujemo probleme in dileme, do katerih prihajajo operativci,« dodaja Bobnarjeva, ki tudi sicer v specializiranih skupinah s člani različnih institucij vidi združevanje znanja, ki pripomore h krajšim predkazenskim postopkom in izobraževanju članov skupine.
Sinergija je v preteklem letu in pol po besedah Škete prinesla nekaj konkretnih rezultatov. Vlado so med drugim pomagali prepričati, da na policiji in tožilstvu z dodatnimi sredstvi omogoči nove zaposlitve, nacionalni preiskovalni urad pa je končno dobil dodatne računalniške forenzike. Tudi na davčni upravi so se lani reorganizirali, tako da se posebni oddelki na enoten način spopadajo z nadzorovanjem sumljivih denarnih tokov in prepoznavanjem gospodarskega kriminala.
Potrebne zakonodajne spremembe
Kot skupina imajo predstavniki različnih institucij očitno tudi večjo moč pri prepričevanju piscev zakonov. Prav delovna skupina s Šketo na čelu je glasno izražala svoje mnenje o zlorabah zemljiških dolgov, s katerimi so si številni osumljenci s področja gospodarskega in organiziranega kriminala zavarovali premoženje. Možnost tovrstnih zlorab so zakonodajalci že onemogočili in orodje zemljiških dolgov ukinili, še vedno pa imajo preiskovalci več želja in zahtev, ki jih potrebujejo za uspešen boj zoper kriminal belih ovratnikov.
Naslednji pomemben korak bo sodelovanje pri noveliranju kazenskega zakonika, ki je predvideno za letošnje leto. Po mnenju skupine je treba znižati mejo 50.000 evrov, ki omogoča kazenski pregon zaradi davčne zatajitve. »Ker se večina davkov obračunava mesečno, je mesečno oškodovanje proračuna nad 50.000 evri redko. Zato se je tudi precej zmanjšalo številko ovadb, ki jih je davčna uprava podala na državna tožilstva,« razlaga Šketa, ki si želi, da bi ministrstvo za pravosodje prag za kazenski pregon davčnih utajevalcev znižalo vsaj na 10.000 evrov.
Posebno poglavje so korupcijska kazniva dejanja, ki zaradi nizkih predpisanih zapornih kazni včasih padejo celo pod pristojnost okrajnih in ne okrožnih sodišč. »Naša želja in cilj sta, da so vsa korupcijska kazniva dejanja podvržena pristojnosti okrožnih sodišč, ker to omogoča preiskovanje v nekih normalnih rokih,« pravi Šketa in dodaja, da je potrebno sodelovanje tudi zunaj skupine, kot to počnejo denimo z Banko Slovenije in informacijsko pooblaščenko s problematiko skrivanja osumljencev za bančnimi tajnostmi.
