Sodišče je s tem pri sodbi sledilo predlogu tožilca Edvarda Ermenca. Sodba sicer še ni pravnomočna, stranke pa imajo 15 dni časa za pritožbo.

Obema je sodišče prisodilo tudi stranske denarne kazni, in sicer Goršetu nekaj več kot 47.000 evrov, Šušteršiču pa 33.000 evrov. Sodišče je tudi sklenilo, da se Šušteršiču odvzame nezakonito pridobljena korist. Če tega denarja ne bo vrnil, bo sodišče šlo v prodajo njegove lastnine, pridobljena sredstva nakazalo v stečajno maso.

Šušteršič, ki je bil obsojen napeljevanja k zlorabi položaja, je namreč s prodajo terjatev Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov).

Gorše zanikal očitana kazniva dejanja

Gorše je ob tem ponovno zanikal, da bi storil očitana kazniva dejanja, kar mu po njegovem mnenju tudi ni bilo dokazano.

Goršetov zagovornik Mitja Jelenič Novak je dejal, da Gorše s podajanjem predlogov stečajnemu senatu ni mogel storiti očitanega kaznivega dejanja zlorabe položaja. O tem bi po njegovem mnenju morda lahko govorili samo v primeru, če stečajni upravitelj ne bi opravil svojega dela po naročilu stečajnega senata ali pa bi prekoračil svoja pooblastila.

»Stečajni upravitelj v fazi prodaje terjatev ne vodi nikakršne gospodarske dejavnosti,« je glede očitanega kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti poudaril Jelenič Novak.

Sodna izterjava bi zelo povečala stroške

»Tožilstvo trdi, da ni bilo upravičenega razloga za prodajo. Stečajni upravitelj si mora vendar prizadevati za čim hitrejšo prodajo terjatev, pri tem pa imeti kar najmanj stroškov,« je dodal.

Zavrnil je tudi navedbe tožilca, da Gorše dolžnikov ni pozval k poplačilu dolgov. Vendar pa se Gorše, kot je pojasnil, ni odločil za sodno izterjavo, saj bi to zelo povečalo stroške.

Po njegovem mnenju je bistveno vprašanje, ali je bila prodaja terjatev transparentna ter ali so imeli k nakupu možnost pristopiti tudi drugi morebitni kupci. Poudaril je, da je na razpis samo ena ponudba, ne pa deset, ki bi jih Gorše "vrgel stran".

Jelenič Novak se je vprašal tudi, kakšen naj bi bil Goršetov motiv, da Šušteršiču pridobi premoženjsko korist. »Tožilec takšnega razloga ni navedel,« je dodal.

Nezakonito dejanje še ni kaznivo dejanje

Drugi Goršetov zagovornik, Emil Zakonjšek, je ob tem opozoril, da vsako nezakonito dejanje še ni kaznivo dejanje. »Tudi stečajni upravitelj lahko odgovarja za kaznivo dejanje zlorabe položaja, vendar pa le, ko opravlja druge dejavnosti, ne pa pri prodaji terjatev, ki jo odobri stečajni senat,« je poudaril.

Odvetnik Gorazd Fišer, ki zagovarja Šušteršiča, ki ga obtožnica bremeni napeljevanja k zlorabi položaja, pa je poudaril, da tožilec očitana kazniva dejanja opredeljuje po kazenskem zakoniku, ki v času storitev očitanih dejanj, sploh še ni bil veljaven.

»Če tisto, kar se očita Goršetu, ni bilo kaznivo dejanje, potem ne more biti niti tisto, kar se očita Šušteršiču,« je poudaril Fišer. Dokazni postopek po njegovem ni dokazal, da bi kdorkoli vplival na Goršetovo odločitev o prodaji terjatev.

Fišer je poudaril, da se je težko braniti takih obtožb, saj ni nikjer napisano kje in kako naj bi Šušteršič napeljeval Goršeta h kaznivemu dejanju.

Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, saj z njegovim delom niso bili zadovoljni, vendar pa na Banki Slovenije tega niso storili.