Pri opravljanju sodniške funkcije so sodniki neodvisni, vezani le na ustavo in zakon, so včeraj sporočili iz glavnega odbora sodniškega društva. Pri tem omenjajo določila ustave, zakona o sodniški službi in kodeksa sodniške etike, ki sodnikom nalagajo varovanje nepristranskosti in neodvisnosti sojenja, sodniškega ugleda in samostojnosti sodne oblasti. Kodeks tudi določa, da morajo sodniki svoje delo razmejiti od ideoloških, osebnih in strankarskih vplivov ter interesov, ki bi utegnili ovirati njihovo strokovno presojo, poudarjajo v društvu. Zakon o sodniški službi sicer tudi določa, da se sodnik v javnosti ne sme vnaprej izražati o pravnih in dejanskih vprašanjih, ki so predmet zadeve, o kateri še ni pravnomočno odločeno, oziroma zadeve, v kateri je vloženo kakšno izredno pravno sredstvo.
V društvu zato ne nameravajo odgovarjati na poziv vrhovnega sodnika Marka Šorlija, naj se opredelijo do govora predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše na dnevih sodstva, saj ne bodo dovolili, da bi se društvo »izrabilo za kakršna koli politična obračunavanja« ali vpletalo v »notranja trenja na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča«. Vsi govorniki na dnevih sodstva so si bili sicer edini, da so osebne diskreditacije sodnikov ter pavšalni in neutemeljeni napadi na sodstvo nedopustni, saj vodijo v razgradnjo pravne države. Pri nagovoru predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše pa po oceni društva ni šlo niti za obračun z ustavnim sodnikom niti za »okrcanje« opozicijskega voditelja. Šlo je »za odziv na napade na sodstvo in sodnike v javnosti«, so zapisali v društvu.
Šorli je sicer na sodniško društvo 9. junija poslal pismo z zahtevo, da se opredeli do po njegovem neprimernega nastopa Masleše na sodniških dnevih v Olimju. Iz društva Šorli še ni izstopil, saj je čakal na odgovor. Je pa zaradi Masleševega govora iz društva po poročanju nekaterih medijev izstopila vrhovna sodnica Barbara Zobec. sta
