Ogorevc se je leta 2010 vpletel v dedovanje Matevža K., ki ga je večinski lastnik posestva v okolici Ljubljane in Matevžev nečak Radko K. želel z dobrimi 30 tisočaki (na 61 obrokov) izplačati za njegov delež. Ker je bil Matevž K. dementen, je bil Ogorevc določen za njegovega skrbnika in je v njegovem imenu podpisal pogodbo z Radkom K. Da pa denar ne bi prišel na račun Matevža K., temveč v skrbnikov žep, je Ogorevc v pogodbo vpisal številko svojega računa. Tako bi nekaj več kot 500-evrski obroki mesečno kapljali na njegov račun, Matevž K. pa bi se za denar lahko le obrisal pod nosom.

Trdi, da je nedolžen

Zaradi zlorabe uradnega položaja ali pravic so Ogorevca že oktobra predlani obsodili na enoletno zaporno kazen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo, tako da se je včeraj začelo novo sojenje. Tožilka Zvonka Knavs je nekoliko spremenila obtožbo, zaslišali pa so tudi Ogorevca, ki je vztrajal pri zagovoru s prvega sojenja. »Nedolžen sem, krivde ne priznam,« je izjavil 47-letnik in dodal, da je kot skrbnik deloval kot fizična in ne uradna oseba CSD, zato obtožba nima nobene osnove.

Kljub temu je bil tudi v drugo sodni epilog enak. Hermanova je Ogorevca obsodila na leto dni za zapahi, stroške postopka pa bodo poplačali iz proračuna, ker obtoženi nima premoženja. Po sodničinih besedah ni dvoma, da je zagrešil kaznivo dejanje. Prav tako tudi ne, da je bil socialni delavec CSD s pooblastili in s tem uradna oseba. Opozorila je na pričanje Ogorevčeve sodelavke, da se v primerih, ko skrbništvo nad varovancem prevzame kdo s CSD, denar nakazuje na račun varovanca, do katerega ima dostop samo skrbnik, ki pa mu mora CSD odobriti vsak dvig ali nakazilo. Ogorevc, ki je kot avtoriteta za področje skrbništva o tem predaval po vsej Sloveniji, je to dobro vedel. Zagovoru, da je svoj račun v pogodbo napisal zaradi transparentnosti, da bi Matevža K. obvaroval pred sprtimi sorodniki, pa ni verjela.

Izkoriščal premoženje varovancev

Ogorevcu seveda ni v prid, da je bil zaradi podobnih zlorab že kaznovan. Tudi takrat je kot socialni delavec in skrbnik krepko presegel pristojnosti v razmerju do varovancev, večinoma duševnih bolnikov. Ko je dobil pooblastila za upravljanje njihovih premoženjskih pravic, je varovance spravil v različne zdravstvene in oskrbovalne ustanove, njihova stanovanja oddajal ali jih celo prodal, najemnine in kupnine pa spravljal v svoj žep. Za prikrivanje je uporabljal različne metode, od odpiranja številnih bančnih računov do lažne prodaje stanovanj, ki jih je pozneje znova lažno kupoval nazaj. Na tak način se je dokopal do več deset tisoč evrov, zaradi česar je zdaj njegov začasni naslov v zaporu na Dobu.