Iskali bodo na območju, velikem 1,6 milijona kvadratnega kilometra
Avstralski urad za varnost v pomorstvu (Amsa), ki usklajuje večnacionalno iskalno akcijo v južnem Indijskem oceanu, je danes sporočil, da so morali iskanje letala boeing 777 zaradi močnega vetra, dežja, visokih valov in nizke oblačnosti danes prekiniti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Predvidoma se bo iskanje nadaljevalo v sredo, po besedah malezijskega ministra za promet Hishammuddina Husseina pa se bo osredotočilo na južni del Indijskega oceana. Iskanje so popolnoma odpovedali v t. i. severnem koridorju, prav tako tudi v severnem delu južnega koridorja, blizu Indonezije, je pojasnil. Področje iskanja bo tako po novem merilo slabih 470.000 kvadratnih navtičnih milj (1,6 milijona kvadratnega kilometra).
»Ne vemo zakaj in ne vemo kako se je zgodila ta tragedija«
Malezijski premier Najib Razak je v ponedeljek sporočil, da je letalo, ki je izginilo 8. marca, strmoglavilo v južni Indijski ocean. Kot je pojasnil na novinarski konferenci v Kuala Lumpurju, strmoglavljenja letala ni preživel nihče od 239 potnikov in članov posadke. Kot je še pojasnil, so to ugotovili po najnovejši analizi satelitskih podatkov.
Danes je premierjeve besede potrdil še izvršni direktor letalskega prevoznika Malaysia Airlines, lastnika pogrešanega letala, Ahmad Jauhari Yahya. »Ne vemo zakaj, ne vemo, kako se je zgodila ta grozna tragedija (...) Novica, ki je bila objavljena sinoči in prenesena družinam, je realnost, s katero se moramo soočiti in jo moramo sedaj sprejeti,« je dejal.
Zakaj je letalo skrenilo s poti, ni jasno
Po prepričanju malezijskih preiskovalcev je letalo strmoglavilo med 1.11 in 2.15 po srednjeevropskem času, kar naj bi prav tako izhajalo iz analize satelitskih podatkov, je danes še pojasnil Hussein. Let se je tako končal med sedem ur in pol ter osem ur in pol po vzletu v Kuala Lumpurju. Za prav toliko časa je zadostovalo gorivo na krovu, je dejal minister.
Še vedno pa po njegovih besedah ni podatkov o tem, zakaj je letalo skrenilo s poti v Peking in se napotilo v nasprotno smer. Zadnji signal je letalo oddalo ob 1.11 po srednjeevropskem času, nato pa ob 1.19 še doslej neznan, delni signal. Ko je kopenska postaja ob 2.15 poskusila dobiti nov avtomatski odziv, signala ni bilo več.
300 svojcev protestiralo
Novica o strmoglavljenju je še dodatno prizadela in razburila že tako obupane svojce pogrešanih potnikov, med katerimi sta bili kar dve tretjini Kitajcev. Danes se jih je zato kakih 300 zbralo na protestu pred veleposlaništvom Malezije v Pekingu. Del krivde za strmoglavljenje pripisujejo malezijskim oblastem in letalskemu prevozniku Malaysia Airlines.
»Hočemo resnico!« in »Zakaj ste nas pustili tako dolgo čakati?« je po poročanju kitajskih državnih medijev pisalo na transparentih, ki so jih svojci prinesli s seboj. Nekateri so nosili majice, na katerih je pisalo: »Prosimo, molite za potnike leta MH370. Mi molimo za njihovo varno vrnitev.«
Spisali so tudi izjavo, v kateri letalski družbi, vladi v Kuala Lumpurju in malezijski vojski očitajo, da so skušale prikriti resnico, da so lagale njim in vsemu svetu ter da so iskanje vodile napačno.
Kritike letijo tudi na letalsko družbo
Oglasile so se tudi kitajske oblasti. Namestnik kitajskega zunanjega ministra je od malezijskih oblasti zahteval, da pojasnijo ponedeljkove izjave in jim predajo nove satelitske posnetke, na katerih utemeljujejo svoje zaključke. Kritike letijo tudi na Malaysian Airlines, ker naj bi nekatere svojce kar z sms sporočili seznanil, da strmoglavljenja ni preživel nihče.
Smer skušali določiti s pomočjo Dopplerjevega pojava
Britanski satelitski operater Inmarsat je v ponedeljek že pojasnil, da je uspel smer, v katero je letelo pogrešano letalo, določiti s pomočjo t.i. Dopplerjevega pojava. Gre za fizikalni pojav, kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v frekvenci oziroma valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Tudi po izklopu komunikacijskih sistemov letala so se namreč z njega odbijali valovi, ki jih vsako uro proti satelitu pošilja bazna kopenska postaja. Na osnovi teh odbojev so pripravili modele poti, ki bi jo lahko ubralo letalo, izključili možnost t.i. severnega koridorja in na koncu ugotovili, da je moralo letalu goriva zmanjkati nad južnim Indijskim oceanom.
Največji izziv bo iskanje črne skrinjice
Točno lokacijo bodo medtem ugotovili le, če bodo našli razbitine letala. Še večji izziv od iskanja velikih razbitin bo iskanje črnih škatlic do 4000 metrov globoko pod morjem, ki bi lahko razkrili, kaj se je dejansko dogajalo na letalu, ko je zavilo s predvidene poti in izginilo.
Črna škatlica signale preneha oddajati po 30 dneh oziroma v tem primeru čez 13 dni, ko bo zmanjkalo baterije. Na poti na odročen jug Indijskega oceana je posebna naprava ameriške mornarice za zaznavanje signala črnih škatlic, tudi ko se te nahajajo na veliki globini. Na prizorišče iskanja bo sicer prispela šele 5. aprila, le dva dneva preden naj bi škatlici zmanjkalo baterije. Tako kot iskanje razbitin tudi iskanje črnih škatlic ovira slabo vreme.
