Razmah z gospodarsko krizo
Podobno je sicer tudi v marsikateri evropski državi in tudi čez lužo, v ZDA in Kanadi, enega glavnih razlogov za tolikšen porast gojenja v hidroponičnih laboratorijih pa gotovo predstavlja dejstvo, da je takšne pridelovalce precej težje odkriti kot ljubitelje »klasičnega« gojenja. V takšnih laboratorijih lahko pridelovalci vzgojijo tudi precej močnejšo konopljo, bolj znano pod imenom skunk, v kateri je delež psihotropne snovi THC mnogo višji kot pri rastlinah, ki zrastejo na prostem (ob čemer je sicer treba dodati, da nekateri pridelovalci skunk gojijo tudi na zunanjih površinah) – kar je verjetno še eden od razlogov, da se vse več prepovedane konoplje pridela na ta način. Tretji razlog za takšen trend pa je, pravijo na policiji, da je mogoče v umetnih pogojih v zaprtih prostorih marihuano pridelovati vse leto, pravzaprav lahko pridelovalci računajo na štiri ali celo še več žetev umetno pridelane marihuane na leto, medtem ko na prostem kaj takšnega seveda ni mogoče.
K razmahu tovrstnega »vrtičkarstva« naj bi v zadnjih letih med drugim prispevala tudi gospodarska kriza, zaradi katere so mnogi za kakršen koli zaslužek pripravljeni tvegati več kot običajno. Da je porast gojenja konoplje v posebnih zaprtih prostorih zagotovo povezan tudi s slabim gospodarskim položajem, konec koncev nazorno kažejo podatki policije, po katerih so še leta 2009, ko se je kriza pri nas ravno dodobra razmahnila, odkrili le enajst tovrstnih rastlinjakov s travo, že leto zatem jih je bilo že 42, medtem ko so med letoma 2011 in 2012 policisti prekrižali načrte 52 oziroma 75 lastnikom hidroponičnih laboratorijev. Lani kakšnega posebnega porasta vendarle ni bilo, saj so našli »le« 70 takšnih prostorov, letos pa so se pridelovalci očitno spet bolj zagnano lotili pridelovanja skunka, saj so policisti odkrili že 77 laboratorijev. Po podatkih policije med največje rastlinjake, ki so jih odkrili v zadnjih letih, prav gotovo sodi tisti, v katerem so pred dvema letoma našli kar 4500 opojnih rastlin.
Močnejši in nevarnejši
Ključna za gojenje prepovedane konoplje v umetnih pogojih je sicer dobra oprema, ki je v zadnjih letih vse bolj sofisticirana. Večina pridelovalcev uporablja povsem avtomatiziran postopek, za kar skrbijo z merilniki časa, ki z ustreznimi nastavitvami simulirajo vklop in izklop luči, kot bi se dejansko menjavala dan in noč – saj morajo v umetnih pogojih z močnimi lučmi nadomestiti dnevno svetlobo in toploto ter omogočiti proces fotosinteze. Dostikrat si pomagajo tudi z avtomatiziranimi namakalnimi sistemi, s katerimi je avtomatizirano tudi doziranje vode rastlinam, medtem ko se optimalni pogoji za rast ustvarjajo še s pomočjo ventilatorja in vlažilca zraka. V hidroponičnih laboratorijih imajo vedno tudi termometre in naprave za merjenje vlažnosti, »vrtičkarji« pa običajno ne pozabijo niti na učinkovito zračenje prostorov z več filtri, da ne bi kdo v okolici zaznal izdajalskega vonja marihuane.
Ob dejstvu, da je pridelava skunka v zadnjih letih prevladala nad gojenjem »klasične« marihuane, ki je med ljubitelji te opojne rastline znana tudi kot »domačica«, je treba izpostaviti še, da skunk ni zgolj nekajkrat močnejši, pač pa je tudi nevarnejši od običajne »trave«. Kot so nam pojasnili v združenju DrogArt, imajo uporabniki skunka zaradi visoke vsebnosti THC največkrat težave s paničnimi reakcijami ali paranojo, ki je lahko prehodna, pri nekaterih pa lahko sproži celo shizofrenijo. Na dodatni moment tveganja pri kajenju skunka opozarjajo tudi na policiji, kjer pravijo, da pridelovalci pogoje za rast v laboratorijih izboljšujejo z dodajanjem raznih gnojil, med drugim tudi takšnih, ki so zdravju zelo škodljiva, saj vsebujejo pesticide in težke kovine.
