Zadnje leto uporabe 79 iskanj
Pred časom so v javnosti zakrožili podatki, da je policija leta 2012, preden so odvetniki in urad informacijske pooblaščenke začeli glasno opozarjati na sporno uporabo lovilca v mobilnih komunikacijah, to napravo uporabila 79-krat, od tega trikrat testno. Podatek so nam potrdili tudi na generalni policijski upravi, kjer pojasnjujejo, da so po navodilih kolegija vrhovnega državnega tožilstva lovilec IMSI uporabljali na podlagi 149.a člena zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki govori o tajnem opazovanju (in ne prisluškovanju, za kar ima policija na voljo drugo opremo, zakonsko pa ga določa 150. člen ZKP). Za tajno opazovanje je v večini primerov dovolj že zgolj odredba državnega tožilca in ne preiskovalnega sodnika, kar pa je v primeru uporabe lovilca IMSI lahko tudi ustavno sporno.
Sicer ne gre spregledati podatka, da je policija leta 2012 v 66 primerih lovilec IMSI uporabljala takrat, ko je osumljencem tako in tako tudi prisluškovala in je imela zato v rokah še odredbo preiskovalnega sodnika po strožjem 150. členu ZKP. V praksi je šlo za primere, ko so bili podatki o osumljencu in njegovem telefonu že znani, policija mu je prisluškovala, osumljenec pa je nato začel menjavati mobilne telefone s predplačniškimi paketi, kar je pogosto predvsem pri članih različnih kriminalnih združb. Da so prestregli podatke o njegovih novih telefonih, so ga spremljali z lovilcem IMSI.
V naslednjih petih primerih so policisti z lovilcem IMSI prišli do telefonske številke osumljenca, ki so mu kasneje tudi prisluškovali, še v petih primerih pa so zgolj prestregli njegovo telefonsko številko, dovoljenja za kasnejše prisluškovanje pa niso dobili. Ali pa se je izkazalo, da ga niti ne potrebujejo.
Novela ponovno v pripravi
Lovilec IMSI so na slovenski policiji uporabljali vse od leta 2006, največkrat pri preiskovanju preprodaje mamil. Glasne kritike slabe zakonske podlage za uporabo lovilca IMSI pa so pripeljale tako daleč, da je slovenska policija menda praktično edina v Evropi, ki ne uporablja lažne bazne postaje. »V začetku leta 2013 je bila podlaga za uporabo lovilca IMSI razglašena za pravno sporno, zato od takrat policija naprave ne uporablja,« pravi Drago Menegalija z generalne policijske uprave.
Ker gre za pripomoček, ki je nujen za preiskavo organiziranega kriminala, je pravosodno ministrstvo še pod prejšnjim ministrom pripravilo predlog novele ZKP, ki je natančneje določal tudi pravila glede uporabe lovilca. Zakonske spremembe so bile usklajene tako s policijo kot tudi uradom informacijske pooblaščenke, ki je imel zgolj še nekaj manjših tehničnih pripomb.
Na pravosodnem ministrstvu, ki je medtem dobilo novo vodstvo, so nam pojasnili, da so novelo ZKP oklestili in po nujnem postopku v državni zbor poslali le spremembe, ki so se nanašale na evropski direktivi o pravici do tolmačenja in obveščenosti v kazenskem postopku. Priganjal jih je rok, saj bi v nasprotnem primeru Slovenija morala plačati kazen. »Zato smo morali predlog novele poslati v državni zbor po nujnem zakonodajnem postopku, kjer je bila decembra tudi sprejeta. Ne bi pa bilo primerno, niti dopustno, da bi po nujnem postopku sprejemali tudi zakonodajne rešitve in pooblastila, ki pomenijo poseg v človekove pravice, zato smo omenjeno novelo omejili zgolj na vsebine iz obeh direktiv,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, kjer do konca prve polovice letošnjega leta načrtujejo večjo vsebinsko spremembo ZKP, ki bo med drugim policistom ponovno omogočila uporabo lažne bazne postaje.
Skeptični do »policijskih trojancev«
Ob tem se bodo oprli na že spisano rešitev iz stare novele, ki je predvidevala, da bodo lahko policisti podatke o telefonih osumljencev prestrezali le na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, tožilstvo pa bo moralo v vsakem primeru utemeljiti, zakaj do želenih podatkov osumljenca ne morejo priti na kakšen drug, milejši način. »Glede lovilca IMSI ni pričakovati, da bo novela vsebinsko bistveno različna od že pripravljenih rešitev. Ni pa mogoče isto reči za določene druge rešitve, ki jih je vseboval predlog novele ZKP iz začetka leta 2014, na primer pooblastilo 'policijskih trojancev na IT-sistemih',« na ministrstvu napovedujejo pazljivost pri posegih v človekove pravice in svoboščine.
Minister Goran Klemenčič ima namreč pomisleke o možnosti, da bi lahko policisti na računalnike, tablice in pametne telefone osumljencev tajno nameščali programsko opremo, s katero bi lahko prestrezali šifrirane telekomunikacije, predvsem prek priljubljenega programa skype in drugih podobnih storitev. V kabinetu ministra se zavedajo, da bodo morali policijska pooblastila prilagoditi novim informacijskim tehnologijam, vendar gre za zahtevno področje, ki terja več časa. Zato Klemenčič dvomi, da bodo »policijski trojanci« že v letošnji noveli ZKP.